Desa pred Suhodolčanom, Šarac pred Potrebuješem

Lestvica izposojenega knjižničnega gradiva je pričakovana, a vendar malce nenavadna. Pričakovana zaradi tega, ker so na vrhu izposoj stari avtorski znanci, npr. Desa Muck, Primož Suhadolčan, Ivan Sivec, Miki Šarac, Jože Potrebuješ … Nenavadna pa zato, ker se dogaja za številne precej zanimiv pojav, in sicer velika uspešnost domačih kriminalk, Pogodba Mojce Širok in Jezero Tadeja Goloba. Pogodba je rezervirana 439-krat, Jezero pa 270-krat. Smo priča preporodu slovenskega žanrskega pisanja?

Podatki so zgovorni. Sistem Cobiss nazorno kaže, da je na vrhu seznama najbolj izposojanih knjig že dlje knjižna serija za otroke Brina Brihta avtorice Sally Rippin. »Občasno nastanejo uspešnice, pri katerih je težko racionalno pojasniti, zakaj so uspešne,« je te dni dejal Miha Kovač z oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske filozofske fakultete.

Televizijka Mojca pred političarko Alenko

V knjižnicah dodajajo, da je zagotovo eden izmed najbolj zanimivih pojavov na Cobissovi lestvici velika uspešnost domačih kriminalk Pogodba Mojce Širok in Jezero Tadeja Goloba. Pogodba je v Mestni knjižnici Ljubljana rezervirana 439-krat, Jezero pa 270-krat. Miha Kovač je pred kratkim dejal, da je uspeh omenjenih kriminalk »ena izmed boljših stvari na slovenskem knjižnem trgu v zadnjem času«.

Poleg tega si Slovenci izposojamo veliko prevedenih kriminalk in trilerjev (Paula Hawkins, Dan Brown in Jo Nesbø), resno leposlovje pa na Cobissovi lestvici ni uvrščeno najvišje, z izjemno dveh Jančarjevih del. Je to skrb vzbujajoč trend? Niti ne, pravijo v knjižnicah, saj si bralci veliko izposojajo tudi t. i. zahtevnejše leposlovje in stvarno literaturo, pa tudi biografije znanih Slovencev, recimo Borisa Cavazze, Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek, Tine Maze ... »Domačih biografij do zdaj ni bilo veliko in so novost za bralce. Kaže pa, da Slovence zelo zanimajo,« je slišati iz knjižničarskih logov.

Sivec pred Makarovičevo

In kdo so avtorji, ki si jih najraje izposojajo? Kar precej jih je. Na Cobissovi lestvici je nekaj čez 17.000 avtorjev, gradiva pa prav tako na desettisoče, število izposoj pa zgolj v Mestni knjižnici Ljubljana znaša 4,7 milijona enot na leto, skupaj v vseh slovenskih knjižnicah pa skoraj šest milijonov enot. Veliko! In podatki kažejo, da stric Google le še ni zmagal v nenehni bitki s tiskano besedo …

Kdo so torej avtorji, ki si jih člani slovenskih knjižnic najraje izposojajo in dobijo precejšen kolač t. i. knjižničnega nadomestila, oblike »podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah,« kot se uradno imenuje denarno nadomestilo za tiste avtorje, ki si jih v knjižnicah izposojajo v največjem številu? Denarno nadomestilo se pozneje izračuna na podlagi posebnih formul. Sicer pripada tudi prevajalcem in avtorjem besedil, režiserjem filmov, avtorjem scenarija, direktorjem fotografije pri filmih … Skratka gre za t. i. avtorje izposojenih del neknjižničnega gradiva.

In zdaj k imenom. Kdo so torej najbolj izposojani avtorji v lanskem letu? Desa Muck, že vrsto let najbolj brana slovenska pisateljica, ostaja na prvem mestu. Njene knjige si je lani izposodilo kar 59.956 bralcev. Primož Suhodolčan je na drugem mestu s 44.916 izposojami, Ivan Sivec pa na tretjem. S knjižničnim podatkom 37.517 izposoj. Svetlana Makarovič zaostaja za Sivcem za dobrih sedem tisoč izposoj. Na letni lestvici je med prvo dvajseterico moč najti tudi Bogdana Novaka, Ferija Lainščka, Nika Grafenauerja, Draga Jančarja, Toneta Partljiča, Anjo Štefan, Janjo Vidmar, Andreja Rozmana - Rozo … Tadej Golob je na lanski lestvici s približno 9000 izposojami na 20. mestu, mesto višje kot dolga leta zelo brani Goran Vojnović.

Najbolj poslušan Hrvat ni Oliver Dragojević

Zdaj pa še skok k izposojenemu neknjižničnemu gradivu. Na tej lestvici daleč pred vsemi vodi Svetlana Makarovič (ki se podpisuje tudi kot Makaluoyu, Sufeilianna). Na drugem mestu po številu izposoj je Jani Golob, slovenski skladatelj, aranžer, violinist in pedagog, čigar dela so si v slovenskih knjižnicah izposodili 1445-krat. Zdaj pa manjše presenečenje. Na tretjem mestu po številu izposoj je Davor Herceg, najbolj poslušani hrvaški glasbenik v Sloveniji. Ne, kot bi si nemara kdo mislil, Oliver Dragojević. Iz Zagreba ga je v Ljubljano pred 17 leti pripeljala ljubezen. Gremo mi po svoje, Panika, Kruha in iger – so samo nekateri slovenski filmi, za katere je glasbo skladal Davor Herceg, ki že 15 let živi v Ljubljani. In tako pravzaprav ni nič presenetljivega, da se je s svojimi skladbami znašel na Cobissovi lestvici izposoj v slovenskih knjižnicah.

Za Hercegom je na lestvici Miki Šarac, glasbenik, producent, ki je leta 1983 ustanovil skupino Romeo, takrat najmlajši slovenski cover band, ki so ga poleg njega sestavljali še Miha Vardjan, Robert Bevc, Blaž Zupan in Jure Zadnikar. Danes je ponosni partner ene najbolj znanih slovenskih estradnic Tanje Žagar. Za Šarcem je na lestvici neumorni Jože Potrebuješ, oče skupine Čuki in vsestranski avtor. Sledi mu Slavko Avsenik mlajši, ki so si ga lani po slovenskih knjižnicah izposodili manj kot 1000-krat. Tako kot priznana slovenska glasbenika Deča Žgura in Jerka Novaka.