PIRANSKI ZVONIK
Do piranskega nadangela Mihaela po novih stopnicah
Do razgledne ploščadi vodijo nove stopnice, nadangelov kip, ki ga je poškodovala burja, pa bodo kmalu sneli in restavrirali.
Odpri galerijo
Zvonik bdi nad mestom na griču ob stolni cerkvi sv. Jurija.
Piran je zaradi svoje vedute eno najbolj prepoznavnih slovenskih mest. Tudi zaradi 47 metrov visokega zvonika na griču ob stolni cerkvi sv. Jurija in njegovega angela. Vzpenjanje po stopnicah je bogato poplačano, saj se odpre čudovit razgled od Fiese prek Trsta do Devina in Gradeža, ob burji pa vse do Triglava in Dolomitov. Ob temeljito prenovljeni notranjosti je dobil zvonik tudi novo leseno stopnišče.
Baročno cerkev so začeli graditi po letu 1595 na mestu starejše gotske. Dokončana je bila leta 1637. Pred tem so porušili zvonik, ki je prej stal pred cerkvijo na zahodni strani. Današnji na vzhodni strani je bil tako grajen med letoma 1600 in 1615 ter zasnovan po mnogo bolj slovitem renesančnem zvoniku sv. Marka v Benetkah. V Piranu so na vrtljivo podlago na vrhu postavili nadangela Mihaela, ki kaže smer vetra.
Ob nadangelu Mihaelu je mestni strelovod, tako da strele včasih poškodujejo kip iz bakrene pločevine. Februarja mu je burja odtrgala del krila, zato so iz varnostnih razlogov odstranili še del drugega. Kmalu ga bodo popravili in restavrirali. Pred leti, ko ura na zvoniku še ni bila radijsko krmiljena, so udari strele ustavljali tudi njo.
Zadnja desetletja je zvonik zaradi čudovitega razgleda priljubljena turistična točka. A tisti, ki ste se povzpeli na vrh, se gotovo spomnite, kako se na 146 škripajočih in majavih stopnicah ob držanju za njihovo prav tako dotrajano ograjo niste počutili ravno varne. Koliko so bile stopnice stare, se ne ve, morda 200 let. Za obnovo ni bilo potrebe, saj se je poleg oskrbnika piranske ure Giovannija Spagnola tja povzpel le še redko kdo. Ker je število obiskovalcev raslo, pa so se odločili, da ga obnovijo, pojasnjuje Bajc.
Novo stopnišče je speljano enako, a je iz tršega macesnovega lesa in šteje 140 stopnic, pa tudi hoja po njem je lažja. »Nosilne tramove stopnic smo močneje vpeli v stene, tako da so bolj statične, od vrha do tal stolpa smo podometno namestili napeljavo za elektriko, videonadzorni sistem, varnostni sistem in ozvočenje. Obnovili in zasteklili smo okenske line, da se skozi njih ponuja pogled na mesto. Star omet smo nadomestili z apnenim, kakršnega so uporabljali nekoč, brez cementih dodatkov. Ohranili smo le izvirni baročni omet, star okoli 400 let,« opisuje dela in dodaja, da so morali tja ročno prepeljati precej ton gradbenega materiala. Za obisk zvonika pobirajo vstopnino: dva evra za odrasle in evro za otroke.
Novo stopnišče omogoča odprt pogled do mehanizma ure in ploščadi, ki je 25 metrov visoko. To prej zaradi dveh pregrad ni bilo možno. »Stopnišču smo dodali zgodbo in obiskovalcu med vzponom ponudimo podobe angelov, saj brez nadangela Mihaela Piran ne bi bil enak. Skoraj štiri metre visok kip že četrt tisočletja bdi nad mestom, predvsem ribiči pa ga pogledajo večkrat na dan, da bi iz njegovega kazanja smeri vetra sklepali o vremenu. Poleg nadangela Mihaela iz Svetega pisma poznamo še nadangela Gabriela in Rafaela, a vemo, da jih je še več. Na mojo prošnjo je koprski škof dr. Jurij Bizjak po imenih poiskal še 11 nadangelov. Ker je tudi prevajalec Svetega pisma iz hebrejščine in stare grščine, sem ga prosil za zapise imen teh nadangelov v treh pisavah: hebrejščini, grščini ter latinščini. Vseh 14 je tako vpisanih v lesena tla podestov z originalnimi imeni in v pisavi omenjenih jezikov. Le na prvem podestu je poleg teh treh jezikov napis še v slovenščini – angeli varuhi. Te ima vsak in tu se jim lahko priporoči že ob začetku vzpona.«
Poleg tega obiskovalca na ograji stopnic spremljajo še manjše podobe angelov, izrezane v lesene deske ograje. Konture zanje je naredila piranska slikarka Mira Ličen Krmpotič. Ker je bila že takoj na začetku stopnišča večja neizkoriščena niša, ki je vidna iz recepcije, je zanjo v tehniki fuzije stekla izdelala še večjo podobo nadangela Mihaela. Bele stene zvonika ob stopnicah želijo okrasiti z likovnimi deli pa tudi ostankov starih stopnic niso zavrgli. Iz njih zna nastati tudi kakšen angelček.
Kip nadangela Mihaela je visok 3,8 m in šteje 249 let, zaradi popravil pa ga bodo kmalu sneli.
Baročno cerkev so začeli graditi po letu 1595 na mestu starejše gotske. Dokončana je bila leta 1637. Pred tem so porušili zvonik, ki je prej stal pred cerkvijo na zahodni strani. Današnji na vzhodni strani je bil tako grajen med letoma 1600 in 1615 ter zasnovan po mnogo bolj slovitem renesančnem zvoniku sv. Marka v Benetkah. V Piranu so na vrtljivo podlago na vrhu postavili nadangela Mihaela, ki kaže smer vetra.
Do vrha vodi zdaj 140 stopnic
»Oba zvonika sta najvišji stavbi v mestih in njun prepoznavni simbol, a Pirančani pravimo, da je naš le pogojno kopija beneškega. Beneški je bil res zgrajen v 11. stoletju, vendar se je leta 1902 zrušil in so nato 1912. zgradili sedanjega. Zvonik v Piranu je torej starejši in zvon, ki v njem bije, je iz leta 1477. Imenujem ga kar predkolumbovski, saj je zvonil, še preden je bila odkrita Amerika,« pravi piranski župnik Zorko Bajc.Piranski župnik Zorko Bajc je nadvse zavzet za ohranjanje in obujanje piranske snovne ter nesnovne dediščine.
Ob nadangelu Mihaelu je mestni strelovod, tako da strele včasih poškodujejo kip iz bakrene pločevine. Februarja mu je burja odtrgala del krila, zato so iz varnostnih razlogov odstranili še del drugega. Kmalu ga bodo popravili in restavrirali. Pred leti, ko ura na zvoniku še ni bila radijsko krmiljena, so udari strele ustavljali tudi njo.
Zadnja desetletja je zvonik zaradi čudovitega razgleda priljubljena turistična točka. A tisti, ki ste se povzpeli na vrh, se gotovo spomnite, kako se na 146 škripajočih in majavih stopnicah ob držanju za njihovo prav tako dotrajano ograjo niste počutili ravno varne. Koliko so bile stopnice stare, se ne ve, morda 200 let. Za obnovo ni bilo potrebe, saj se je poleg oskrbnika piranske ure Giovannija Spagnola tja povzpel le še redko kdo. Ker je število obiskovalcev raslo, pa so se odločili, da ga obnovijo, pojasnjuje Bajc.
Razgledna ploščad je vse bolj priljubljena turistična točka.
Novo stopnišče je speljano enako, a je iz tršega macesnovega lesa in šteje 140 stopnic, pa tudi hoja po njem je lažja. »Nosilne tramove stopnic smo močneje vpeli v stene, tako da so bolj statične, od vrha do tal stolpa smo podometno namestili napeljavo za elektriko, videonadzorni sistem, varnostni sistem in ozvočenje. Obnovili in zasteklili smo okenske line, da se skozi njih ponuja pogled na mesto. Star omet smo nadomestili z apnenim, kakršnega so uporabljali nekoč, brez cementih dodatkov. Ohranili smo le izvirni baročni omet, star okoli 400 let,« opisuje dela in dodaja, da so morali tja ročno prepeljati precej ton gradbenega materiala. Za obisk zvonika pobirajo vstopnino: dva evra za odrasle in evro za otroke.
Podobe angelov na stopnišču
Ob vstopu v zvonik so v kamnitem ovalu, ki je imel vlogo lovilca uteži, če bi se utrgale, razstavili uteži, kladivo in še nekaj kovanih delov starih zvonov ter ure iz leta 1802. Obiskovalci gredo zdaj mimo stare ure in njenega mehanizma, ki je bil prej očem skrit, zdaj pa veliko mehansko drobovje ure z množico najrazličnejših zobnikov, ročic, osi in še česa vzbuja domišljijo. Na ploščici piše, da je bila narejena v Vidmu.Do ploščadi vodi 140 stopnic s 15 podesti, mogoče pa je občudovati tudi lepo ohranjen mehanizem ure iz leta 1802.
Novo stopnišče omogoča odprt pogled do mehanizma ure in ploščadi, ki je 25 metrov visoko. To prej zaradi dveh pregrad ni bilo možno. »Stopnišču smo dodali zgodbo in obiskovalcu med vzponom ponudimo podobe angelov, saj brez nadangela Mihaela Piran ne bi bil enak. Skoraj štiri metre visok kip že četrt tisočletja bdi nad mestom, predvsem ribiči pa ga pogledajo večkrat na dan, da bi iz njegovega kazanja smeri vetra sklepali o vremenu. Poleg nadangela Mihaela iz Svetega pisma poznamo še nadangela Gabriela in Rafaela, a vemo, da jih je še več. Na mojo prošnjo je koprski škof dr. Jurij Bizjak po imenih poiskal še 11 nadangelov. Ker je tudi prevajalec Svetega pisma iz hebrejščine in stare grščine, sem ga prosil za zapise imen teh nadangelov v treh pisavah: hebrejščini, grščini ter latinščini. Vseh 14 je tako vpisanih v lesena tla podestov z originalnimi imeni in v pisavi omenjenih jezikov. Le na prvem podestu je poleg teh treh jezikov napis še v slovenščini – angeli varuhi. Te ima vsak in tu se jim lahko priporoči že ob začetku vzpona.«
Poleg tega obiskovalca na ograji stopnic spremljajo še manjše podobe angelov, izrezane v lesene deske ograje. Konture zanje je naredila piranska slikarka Mira Ličen Krmpotič. Ker je bila že takoj na začetku stopnišča večja neizkoriščena niša, ki je vidna iz recepcije, je zanjo v tehniki fuzije stekla izdelala še večjo podobo nadangela Mihaela. Bele stene zvonika ob stopnicah želijo okrasiti z likovnimi deli pa tudi ostankov starih stopnic niso zavrgli. Iz njih zna nastati tudi kakšen angelček.
