CENEJE JE POČAKATI
Državne ceste leta 2019 brez andrejevih križev
Prihodnje leto bodo zavarovani vsi nivojski prehodi na državnih cestah. To pa žal ne velja za križanja železnice in občinskih cest.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Pisalo se je leto 2014, natančneje 29. avgust, ko sta v Notranjih Goricah na tamkajšnjem železniškem prehodu trčila potniški vlak in rdeči clio, v katerem sta bila 25-letni Ljubljančan in njegova 21-letna sopotnica z Brezovice. Trčenje je bilo tako silovito, da za njiju ni bilo več pomoči. Tragedija je mnoge pretresla, predvsem domačine, ki so že takrat opozarjali, da se ta morda ne bi zgodila, če bi bile na prehodu postavljene polne zapornice in ne samo polzapornice, te je lahko obvoziti.
Številni vozniki niti po tej nesreči niso čakali na dvig zapornic, ki spuščene vztrajajo nekaj minut, četudi so vsi vlaki že mimo. V upanju, da se kaj takega ne bi več dogajalo, so se oprli na Pravilnik o nivojskih prehodih iz leta 2008, ki je v prehodnih in končnih določbah med drugim določal, da morajo biti polzapornice pri nivojskih prehodih nadomeščene z zapornicami, in sicer ob prvi rekonstrukciji ceste, ki vodi čez prehod, ob prvi nadgradnji naprav za zavarovanje, a najpozneje v desetih letih po uveljavitvi tega pravilnika, torej do letos. A, glej ga, zlomka. Država je, namesto da bi se držala pravilnika, dve leti pred iztekom desetletnega obdobja, torej leta 2016, sprejela nov pravilnik, v katerem pa v prehodnih in končnih določbah ni več ne duha ne sluha o kakršni koli časovni določbi. Po novem je treba namreč prehode preurediti »ob prvi nadgradnji proge« oziroma »ob prvi rekonstrukciji ceste«. To za prehod v Notranjih Goricah pomeni, da bodo polzapornice zamenjane s polnimi zapornicami šele, ko se bo našel denar za rekonstrukcijo ceste oziroma nadgradnjo proge.
Seveda prehod v Notranjih Goricah ni edini, ki bi potreboval konkretno posodobitev. Samo spomnimo denimo na tistega na Saksidu v spodnji Vipavski dolini. Železniški prehod je povsem nezavarovan. Nanj na vsaki strani opozarjata le dva znaka, stop in andrejev križ. Tja se steka kar sedem cest, pet iz vasi in dve z druge strani, Zalošč in Dornberka. Skratka, gre za precej nevarno križišče, ki bi od odgovornih po več kot 10 letih odlašanja zahtevalo takojšnje ukrepanje, in zdaj se je menda res začelo premikati. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, bo predvidoma zavarovan še letos, saj je »pravkar v podpisu sporazum med Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno občino Nova Gorica o medsebojnih obveznostih za zavarovanje prehoda«. Z novogoriške občinske uprave so nam povedali, da bodo stroški občine pridobitev dokumentacije, pri čemer se potek cest ne bo spremenil, bodo pa potrebna minimalna sredstva za morebitno dopolnitev prometne signalizacije na obstoječih cestnih krakih.
Številni vozniki niti po tej nesreči niso čakali na dvig zapornic, ki spuščene vztrajajo nekaj minut, četudi so vsi vlaki že mimo. V upanju, da se kaj takega ne bi več dogajalo, so se oprli na Pravilnik o nivojskih prehodih iz leta 2008, ki je v prehodnih in končnih določbah med drugim določal, da morajo biti polzapornice pri nivojskih prehodih nadomeščene z zapornicami, in sicer ob prvi rekonstrukciji ceste, ki vodi čez prehod, ob prvi nadgradnji naprav za zavarovanje, a najpozneje v desetih letih po uveljavitvi tega pravilnika, torej do letos. A, glej ga, zlomka. Država je, namesto da bi se držala pravilnika, dve leti pred iztekom desetletnega obdobja, torej leta 2016, sprejela nov pravilnik, v katerem pa v prehodnih in končnih določbah ni več ne duha ne sluha o kakršni koli časovni določbi. Po novem je treba namreč prehode preurediti »ob prvi nadgradnji proge« oziroma »ob prvi rekonstrukciji ceste«. To za prehod v Notranjih Goricah pomeni, da bodo polzapornice zamenjane s polnimi zapornicami šele, ko se bo našel denar za rekonstrukcijo ceste oziroma nadgradnjo proge.
Lani na prehodih štirje mrtviNa policiji so nam povedali, da se je lani na nivojskih prehodih zgodilo 23 prometnih nesreč, v katerih so štirje udeleženci umrli, trije pa so bili huje telesno poškodovani. "Varnost na nivojskih prehodih ostaja v zadnjih letih na enaki ravni, sta bili pa leti 2015 in 2016 nekoliko bolj ugodni," dodajajo. Leta 2016 se je namreč na prehodih zgodilo 27 prometnih nesreč, v katerih je umrl en udeleženec, prav tako se je le en udeleženec huje poškodoval.
Ceneje je počakati
Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je bilo treba pravilnik spremeniti zaradi uskladitve vsebine z novosprejetim zakonom o varnosti v železniškem prometu in s Pravilnikom o cestni signalizaciji in prometni opremi na cestah. »Delovna skupina, ki je 2016. pripravljala nov pravilnik, je ugotovila, da je dograditev zastarelega sistema zavarovanja z mehansko napravo, ki bi ji dodali signale in zvonec (kot je zahteval pravilnik iz leta 2008), enakovreden strošek, kot če se nivojski prehodi uredijo z avtomatskimi zapornicami. Zato je tudi predlagala spremembo, da se nivojske prehode preuredi hkrati ob izgradnji povezovalne ceste ali prvi rekonstrukciji oziroma ob prvi nadgradnji proge ali po izgraditvi zunajnivojskega križanja. Kar je predvsem smiselno zaradi večjega števila infrastrukturnih projektov, cest in železnic,« vse skupaj razložijo na ministrstvu ter kot primer navedejo posodobitev proge Pragersko–Hodoš, kjer so uredili tudi vse neustrezne prehode (32 jih je bilo ukinjenih, 27 zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje, pa 19 urejenih zunajnivojsko – 12 podvozov, dva podhoda za pešce in pet nadvozov).Po novem je treba prehode preurediti ob prvi nadgradnji proge oziroma ob prvi rekonstrukciji ceste.
Seveda prehod v Notranjih Goricah ni edini, ki bi potreboval konkretno posodobitev. Samo spomnimo denimo na tistega na Saksidu v spodnji Vipavski dolini. Železniški prehod je povsem nezavarovan. Nanj na vsaki strani opozarjata le dva znaka, stop in andrejev križ. Tja se steka kar sedem cest, pet iz vasi in dve z druge strani, Zalošč in Dornberka. Skratka, gre za precej nevarno križišče, ki bi od odgovornih po več kot 10 letih odlašanja zahtevalo takojšnje ukrepanje, in zdaj se je menda res začelo premikati. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, bo predvidoma zavarovan še letos, saj je »pravkar v podpisu sporazum med Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno občino Nova Gorica o medsebojnih obveznostih za zavarovanje prehoda«. Z novogoriške občinske uprave so nam povedali, da bodo stroški občine pridobitev dokumentacije, pri čemer se potek cest ne bo spremenil, bodo pa potrebna minimalna sredstva za morebitno dopolnitev prometne signalizacije na obstoječih cestnih krakih.