Epileptičnega bolnika po nujno zdravilo poslali 50 km daleč

Redki si lahko predstavljajo epileptične napade, ki trajajo tudi po dve minuti, sploh če prihajajo v valovih, drug za drugim. Biti ob takem človeku je stresno, obup in nemoč se zažreta v vsako poro. Izkušnja glede nabave nujno potrebnih zdravil za blaženje napadov pa je bila, kot nam je pojasnil eden bližnjih sorodnikov prizadetega, stresna in zoprna. Poleg vsega je moral v današnjem ne prav preveč primernem času prehajati meje občin in se tako tudi po nepotrebnem izpostavljati. »To samo zato, ker se lekarnarji ene firme ne morejo zmeniti med seboj o izročitvi zdravil.«
 

Ogrožanje zdravja

Dogodek se je začel sredi novembra, v noči na petek, ko so se pri sorodniku začeli epileptični napadi, ki so se čez dan stopnjevali. Postajalo je nevarno, saj so bili vse daljši, Ni se jih dalo napovedati. Poleg nenehne kontrole in pomoči je potreboval zdravilo za te primere.

»Zdravnica je po povedanem prek telefona prepoznala stanje in v popoldanskih urah v petek je bil izdan recept za zdravilo epistatus PFS 10. Gre za raztopino, ki se jo ob napadu vbrizga v usta prizadetega, v eni škatli so štiri brizge. Nujno sem moral prevzeti dve predpisani škatli zdravila PFS 10, saj je bil pred nami vikend, in odšel sem v enoto Gorenjskih lekarn v Radovljico.« Na okencu so mu pojasnili, da imajo v zalogi samo eno škatlo.

»Vprašal sem, ali imajo PFS 10 morda v Lescah, kjer imajo še eno lekarno in ni daleč stran, v tistem pa je bila še odprta. Gospa za pultom je pogledala v računalniški sistem in dejala, da imajo eno škatlo. Fino, eno vzamem v Radovljici, drugo v Lescah, sem si mislil.« Vendar se je zmotil. »Gospa mi je dejala, da lahko pri njih vzamem eno in mi drugo naročijo. Ko pride naslednji teden, jo lahko dvignem. Kako, sem vprašal, ali niso ista firma, ali niso oboji Gorenjske lekarne? Gospa mi je odvrnila, da so, a so taka pravila. Torej tudi če grem v Lesce, bom dobil samo eno škatlo in bodo drugo naročili pač pri njih in jo bom enako čakal. Nič mi ni bilo jasno.« Ko je uvidela stisko, je zaposlena šla na telefon in odkrila, da imajo dve nujno potrebni škatli epistatusa PFS 10 v Kranju, v enoti trgovskega centra Qlandia.

»Prosil sem jo, naj ju dajo na stran, da ju takoj pridem iskat. Tako sem se za dve škatli, šlo nam je res za nohte, moral odpeljati v Kranj in nazaj. Prevozil sem skoraj 50 kilometrov, namesto da bi dobil dve škatli v enotah Gorenjskih lekarn v Radovljici in Lescah, ki sta druga od druge oddaljeni štiri kilometre. Ne bom niti dodajal, da sem ob tem kršil odlok o prehajanju občinskih meja. Nobeden od policistov ali inšpektorjev mi ne bi verjel, da sem šel v Kranj po dve škatli PFS 10, če ju imajo v lekarnah v moji občini, tako Radovljica kot Lesce sta v isti občini. Poleg tega sem se po nepotrebnem izpostavljal v času epidemije. Če bi s poti prinesel virus, bi lahko zbolela celotna družina. To, da ne izročijo zdravila iz dveh bližnjih lekarn, je navadna neumnost in v sedanjem času tudi ogrožanje zdravja.«
 

Pravila so pravila

Obrnili smo se na upravo Gorenjskih lekarn, kjer so nam najprej pojasnili, da je prevzem tega zdravila možen na vseh njihovih mestih. Vztrajali smo, glede na informacijo, da se ne da prevzeti dveh škatel predpisanega zdravila v dveh enotah Gorenjskih lekarn, če imata vsaka samo po eno, ampak je na drugo treba čakati do nabave v eni od teh enot. Zakaj uporabnik ali pacient ne more zaradi nujnosti prevzeti dveh škatel zdravila v dveh enotah, čeprav sta enoti Gorenjskih lekarn komaj štiri kilometre narazen?


»Izdaja zdravil na en recept mora biti opravljena v eni enoti. Pravila so taka in informacijski sistem drugače ne dopušča,« je kratko pojasnila direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec in zatrdila, da informacija, da bi na drugo škatlo morali čakati do naslednjega tedna, ni prava: »To ne drži. Nujna izdaja je bila opravljena takoj, po zakonu bi lahko bila v 24 urah, po drugo škatlo pa bi bilo treba priti nazaj po prvi naslednji dobavi. Dobave zdravil so dnevne ob delavnikih.« Rakovčevo smo povprašali, ali nam lahko pojasni poslovno logiko in poda razlago te bizarne situacije v petek popoldne. Ali gre za varnostni protokol, imajo zastarel sistem kontrole prevzema, gre za avtonomnost enot Gorenjskih lekarn ali kaj drugega?

»Preskrba z zdravili je regulirana in točno po vseh predpisih tudi poteka,« razlaga Rakovčeva in nadaljuje: »Poslovna logika tu nima mesta, kar je za paciente zelo ugodno. Če bi bilo drugače, bi preskrba potekala tako, kot poteka v Avstriji ali Nemčiji – pacienti bi praviloma hodili v lekarne dvakrat, prvič za naročilo zdravila in drugič za dvig. Pri nas pa poskrbimo, da v večini primerov pridejo samo enkrat, izjeme so zdravila, ki se redko predpisujejo, so zelo draga ali imajo kratek rok uporabe. Omenjeno zdravilo ima vse troje, poleg tega nima rednega dovoljenja za promet pri nas, ampak začasno dovoljenje za interventni uvoz. V takih primerih zaloge niti ne morejo biti velike, saj je celokupna količina zdravila omejena in mora biti enakomerno porazdeljena.«


Direktorica Romana Rakovec je prepričana, da bi pacient dobil nujno zdravilo takoj, po drugo škatlo bi se moral vrniti naslednji delovni dan. »Odločitev, da zdravilo dvigne v Kranju, je bila njegova presoja in ne posledica nujnosti.« Skomignemo z rameni. Glede na to, da po navadi petku sledita sobota in nedelja, kar izpričano nista delavnika, bi zdravilo lahko prišlo šele ob dobavi v ponedeljek, zagotovo ne v zgodnjih jutranjih urah. V eni škatli so štiri brizge, ob sosledju epileptičnih napadov pa bi pacient ostal brez nujnega zdravila že v soboto zvečer, morda v nedeljo zjutraj.