NAGRAJENI ARHITETKI
Evropski denar za počasne Dolenjce
Že leta 2005 so v Novem mestu nagrajevali arhitekte. Projekt za univerzitetni kampus nenavadno dolgo stoji.
Odpri galerijo
Univerza v Novem mestu praznuje eno leto delovanja. FOTO: Drago Perko
NOVO MESTO – Univerza v Novem mestu in njene članice letos praznujejo tri obletnice: eno leto delovanja univerze, 10-letnico delovanja fakultete za zdravstvene vede in 20-letnico delovanja fakultete za ekonomijo in informatiko. V tednu univerze so bile zato letos organizirane in izvedene številne aktivnosti. Najodmevnejše so bile mednarodna znanstvena konferenca, slavnostna akademija in dan univerze. Ob teh dogodkih je tekla tudi beseda o davno načrtovanem univerzitetnem kampusu, v katerem bi delo in življenje visokošolskih ustanov potekalo v duhu preverjene tradicije, kakršno poznajo razvite države. Ko malce pobrskamo po arhivu, hitro najdemo podatke o razpisu za izgradnjo kampusa iz leta 2005. A ga Novo mesto še vedno nima!
Takole piše: Mestna občina Novo mesto je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor že maja 2005 iskala najboljšo arhitekturno zasnovo univerzitetnega kampusa Novo mesto. Predmet natečaja je bila zasnova novega mestnega območja v Drgančevju s prikazom usmeritev in rešitev za razporejanje dejavnosti, za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje univerzitetnega kampusa, za njegovo prometno urejanje ter za faznost urejanja. Komisijo je vodil prof. Peter Novak. Oddanih je bilo 16 natečajnih elaboratov. Podelili so sedem nagrad, avtorji zmagovalne ideje, to so bili Vojteh Ravnikar, Matjaž Bolčina, Robert Potokar, Sabina Colnar, Uroš Rustja, Rok Jereb in Gregor Kosem, so prejeli nagrado v vrednosti šest milijonov slovenskih tolarjev. Z natečajem za kampus novomeške univerze je bil, po mnenju žirije, dosežen dvojni učinek. »Na eni strani bi univerza pridobila kakovosten osnutek za svoj razvoj, po drugi pa bi arhitekturno urbanistična in krajinskoarhitekturna srenja imela priložnost soočiti se z izjemnim izzivom – zasnovati univerzitetni kompleks na krajinsko zahtevnem območju,« je zapisala komisija.
Dr. Blažič spomni, da je fakulteta za ekonomijo in informatiko (ena od ustanoviteljic Univerze v Novem mestu) vsa svoja sredstva pridobivala na trgu. Zgradila je prizidek v Novem mestu, kupila tudi stavbo v Rozmanovi ulici in obnovila kletne prostore nekdanjega doma JLA in prostore v Ljubljani, v katerih so 10 let izvajali študijske programe. »Vsa na trgu pridobljena sredstva smo vlagali v zagotavljanje kadrovskih in materialnih razmer za ustanovitev univerze,« poudari dr. Blažič, ki trdi, da bi za načrtovani kampus lahko zbrali 20 odstotkov vrednosti investicije in bili upravičeni do 80 odstotkov sredstev iz Evrope.
V Mestni občini Novo mesto se radi pohvalijo s svojim visokim šolstvom. Pobarali pa smo jih tudi, kakšne načrte imajo za prihodnja leta. Zdi se, da z ustanovljeno Univerzo v Novem mestu nimajo skupnih pogledov na prihodnost. »Mestna občina Novo mesto podpira vsa prizadevanja za razvoj visokega šolstva v Novem mestu in bo tudi v prihodnje aktivno sooblikovala pobude in aktivnosti. V letih 2003 in 2004 je bila MONM kot soustanoviteljica treh fakultet in visokih šol intenzivno vključena v pobudo za ustanovitev javne univerze v Novem mestu, s čimer je bil povezan tudi projekt kampusa v Drgančevju.
Sprejeti prostorski akti še vedno omogočajo tovrstni razvoj. Pobuda za ustanovitev javne univerze v Novem mestu na državni ravni do zdaj ni dobila ustrezne podpore, ostaja pa to strateški cilj novomeške občine tudi v prihodnje, kar je zapisano v Strategiji razvoja MO NM do leta 2030. V primeru že ustanovljene zasebne Univerze v Novem mestu gre za pobudo, da bi se vanjo vključili tudi visokošolski zavodi, v katerih ima občina ustanoviteljsko vlogo,« pojasnijo na občini. Kampusa pa še vedno ni, pa bi si ga regija zaslužila.
Takole piše: Mestna občina Novo mesto je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor že maja 2005 iskala najboljšo arhitekturno zasnovo univerzitetnega kampusa Novo mesto. Predmet natečaja je bila zasnova novega mestnega območja v Drgančevju s prikazom usmeritev in rešitev za razporejanje dejavnosti, za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje univerzitetnega kampusa, za njegovo prometno urejanje ter za faznost urejanja. Komisijo je vodil prof. Peter Novak. Oddanih je bilo 16 natečajnih elaboratov. Podelili so sedem nagrad, avtorji zmagovalne ideje, to so bili Vojteh Ravnikar, Matjaž Bolčina, Robert Potokar, Sabina Colnar, Uroš Rustja, Rok Jereb in Gregor Kosem, so prejeli nagrado v vrednosti šest milijonov slovenskih tolarjev. Z natečajem za kampus novomeške univerze je bil, po mnenju žirije, dosežen dvojni učinek. »Na eni strani bi univerza pridobila kakovosten osnutek za svoj razvoj, po drugi pa bi arhitekturno urbanistična in krajinskoarhitekturna srenja imela priložnost soočiti se z izjemnim izzivom – zasnovati univerzitetni kompleks na krajinsko zahtevnem območju,« je zapisala komisija.
Sanje na papirju?
Pa danes? Nič od tega. »Uspešno smo se borili za zemljišče, saj so ga hoteli spremeniti v gradbeno zemljišče in ga pozidati s stanovanjskimi bloki, aktivno smo sodelovali pri pripravi idejne zasnove, pri izračunih potrebnih površin, podporne infrastrukture (knjižnica, restavracija, športni objekti in drugo), saj smo natančno proučili organizacijo in zasnovo kampusov po svetu. Po natečaju nas ni nikoli nihče povabil k nadaljnjemu sodelovanju pri planirani izgradnji kampusa ali da bi nas za kar koli zadolžili,« se spominja rektor UNM, akad. prof. dr. Marjan Blažič. »Dejstvo pa je, da projekt stoji, stojijo in čakajo pa tudi evropska sredstva,« navaja dr. Blažič, ki meni, da je kampus v Novem mestu realnost, ne pa le sanje na papirju.Dr. Marjan Blažič opozarja na evropski denar, ki ni izkoriščen. FOTO: Drago Perko
Dr. Blažič spomni, da je fakulteta za ekonomijo in informatiko (ena od ustanoviteljic Univerze v Novem mestu) vsa svoja sredstva pridobivala na trgu. Zgradila je prizidek v Novem mestu, kupila tudi stavbo v Rozmanovi ulici in obnovila kletne prostore nekdanjega doma JLA in prostore v Ljubljani, v katerih so 10 let izvajali študijske programe. »Vsa na trgu pridobljena sredstva smo vlagali v zagotavljanje kadrovskih in materialnih razmer za ustanovitev univerze,« poudari dr. Blažič, ki trdi, da bi za načrtovani kampus lahko zbrali 20 odstotkov vrednosti investicije in bili upravičeni do 80 odstotkov sredstev iz Evrope.
V Mestni občini Novo mesto se radi pohvalijo s svojim visokim šolstvom. Pobarali pa smo jih tudi, kakšne načrte imajo za prihodnja leta. Zdi se, da z ustanovljeno Univerzo v Novem mestu nimajo skupnih pogledov na prihodnost. »Mestna občina Novo mesto podpira vsa prizadevanja za razvoj visokega šolstva v Novem mestu in bo tudi v prihodnje aktivno sooblikovala pobude in aktivnosti. V letih 2003 in 2004 je bila MONM kot soustanoviteljica treh fakultet in visokih šol intenzivno vključena v pobudo za ustanovitev javne univerze v Novem mestu, s čimer je bil povezan tudi projekt kampusa v Drgančevju.
Skoraj 15 let bo že, kampus pa še ne stoji. FOTO: Zaps.si
Sprejeti prostorski akti še vedno omogočajo tovrstni razvoj. Pobuda za ustanovitev javne univerze v Novem mestu na državni ravni do zdaj ni dobila ustrezne podpore, ostaja pa to strateški cilj novomeške občine tudi v prihodnje, kar je zapisano v Strategiji razvoja MO NM do leta 2030. V primeru že ustanovljene zasebne Univerze v Novem mestu gre za pobudo, da bi se vanjo vključili tudi visokošolski zavodi, v katerih ima občina ustanoviteljsko vlogo,« pojasnijo na občini. Kampusa pa še vedno ni, pa bi si ga regija zaslužila.
