FOTO: Kot jajce debela toča stolkla posavske melone

PODBOČJE – V torek popoldne okoli 16. ure se je nad kmete s Krškega polja zgrnila huda ura, kakršne še niso doživeli. Proti večeru se je okoli vasi Veliko Mraševo, kjer imajo pridelovalci zelenjave svoja polja, utrgal oblak. Izpod neba se je usula toča in začela cefrati polja bučk, melon, lubenic, fižola, čebule, solate. Polivinilaste rastlinjake je luknjala kot za stavo.
»Za oreh ali manjše jajce debele ledene krogle so za šalo prebile folijo rastlinjaka,« pove Davorin Simončič, ki z ženo Ivanko in tremi otroki obdeluje sedem hektarjev polj.



Torkova huda ura jim je uničila hektar bučk, pol hektarja sadovnjaka jabolk in polje krmnega graha.

»O škodi se ne sprašujemo, saj se je tako rekoč ne da izračunati. Bučke smo zdaj poškropili in jih ne bomo podorali, saj bi z novo setvijo preveč zamaknili pridelek. Nekaj se bo morda obraslo, a delo je dvojno, stroški dvojni za minimalni izplen.« Simončič pove, da bodo imeli za 20.000 evrov izpada prihodka.

Če bi se to zgodilo enkrat ali dvakrat v desetih letih, bi kmetje nekako preživeli, a doživijo kalvarijo vsako leto. Če se kmetov usmili spomladanska pozeba, poleti udari suša, za njo toča. Tako je Simončičevim avgusta lani toča odnesla tako rekoč celoten pridelek paprike.

Enako usodo je doživel Simončičev sosed Marjan Jurečič, ki s 50 hektarji zasajenih polj velja za enega največjih pridelovalcev zelenjave v Sloveniji.

Povedal nam je, da je torkova toča na družinski kmetiji pobila 1,5 hektarja čebule, hektar fižola, tri hektarje melon in bučk ter močno prizadela 12 hektarjev krompirja.


»Krompir se bo obrasel, ampak bodo visoki dodatni stroški, saj se bodo močno razvile bolezni.«

Najhuje je pri bučkah in melonah. »Glede bučk in melon ne vemo, kako naj ukrepamo. Toča je bučke dosegla v najbolj rodni fazi. Tudi melone so se lepo razraščale, na eni sadiki je bilo do pet 10 centimetrov velikih plodov, ki bi se lepo razvili. Toča jih je močno stolkla. Če jih pustimo, ne vemo, ali se bodo obrasle, morda ne bomo dobili nič. Če jih podorjemo in posadimo na novo, bodo stroški vrtoglavo narasli,« poudarja Jurečič in nam za ilustracijo predstavi, koliko bi stala sanacija polja stolčenih melon, če bi njivo preorali in zasadili na novo.

»Računajte, da bi šest delavcev za hektar in pol polja melon porabilo dva dni, kar je na okroglo vsaj 100 ur. Hkrati potrebujemo traktor, se pravi najmanj 1500 evrov stroška, pa nimamo še nič.«

Družini Jurečič je skupno oklestila več kot tretjino polj. »Škoda je ogromna, zagotovo več kot za 50.000 evrov,« pove Jurečič in priznava, da take škode in stiske še niso doživeli.

V torek zvečer je na območju Velikega Podloga in Velikega Mraševega ter Podbočja v nekaj urah padlo kar 40 litrov dežja na kvadratni meter, kar je skoraj polovica povprečne junijske količine dežja na Krškem polju.

Vse manj naše zelenjave

Zaradi nedavne toče so močno zaskrbljeni tudi v Kmetijski zadrugi Krka v Novem mestu, kamor so včlanjeni pridelovalci zelenjave s Krškega polja, ki pridelajo 2500 ton zelenjave na leto.

Kot nam je povedal direktor zadruge Anton Prus, je po prvih ocenah toča povzročila za pol milijona evrov škode. »Verjetno pa bo številka še višja,« opozarja in dodaja, da so se kmetje in zadruga zaradi ponavljajočih se neurij in suš ter padanja odkupnih cen znašli v težavnem položaju.


»Po zadnjih podatkih smo pri zelenjavi le 37-odstotno samooskrbni. Letos bo obseg proizvodnje zaradi nedavne toče še zmanjšan, pa je pred nami še celo poletje, ko se lahko huda ura ali suša ponovi. Po drugi strani odkupne cene iz leta v leto padajo, stroški pridelave pa zaradi nepredvidljivih razmer strmo naraščajo. Posledično je slovenski trg v veliki meri preplavljen z uvoženo zelenjavo vprašljivega izvora in z vprašljivim nadzorom nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev.«

Se ponavlja zgodba izpred let, ko so slovenski zelenjavarji zaradi poplave uvoženega paradižnika kar 100 ton domačega preprosto pustili zgniti, saj se ga zaradi katastrofalno nizke cene ni splačalo niti pobrati?

Z manjšanjem proizvodnje imajo kmetje in zadruge vse manj vpliva na oblikovanje odkupnih in končnih maloprodajnih cen. Zelenjavna veriga, ki bi uredila razmerja in pošteno razdelila vsakemu svoj del pogače, ne deluje, trgovci pa seveda pričakujejo stalnega in zanesljivega dobavitelja. Resda lahko v EU vsak uvaža kar koli in kolikor mu srce poželi, je pa tudi res, da v EU obstajajo države, ki svoje kmete močno varujejo pred takimi in drugačnimi nevihtami. V Avstriji, denimo, v trgovinah ne bodo niti prodajali uvoženih bučk, dokler rastejo na poljih domačih kmetov. Torej, da se!