Goli Zoran izginil med Brodom in Tacnom

LJUBLJANA – Slovenski radiestezist Zdravko Malnarič s Kala pri Semiču je Ljubljančanki Kaji Đurković dejal: »Tristo metrov stran od območja, kjer je v vodo skočila oseba, je na desni strani dolga hiša. V sredini je kot nekakšen otoček, nasproti je naselje s hišami. Oseba je mrtva pod vodo na desnem bregu, kjer je dolga hiša.«

Kaja je Malnariča poiskala, potem ko je njen svak Zoran Đurković izginil v nenavadnih okoliščinah. Pogrešan je že več dni. »Nazadnje smo bili skupaj 17. februarja letos v Kamniku,« je dejal Zoranov brat Goran: »Izvedeli smo, da je bil opažen v torek, 27. februarja. Eden od gostov bara Šparovček na Brodu ga je slikal, ko je gol hodil proti Savi ob 15.23. Potem je neko dekle čez par minut posnelo videoposnetek, ko je hodil proti vodi, bil je na mostu, le v natikačih.«


Mar ga nihče od mimoidočih, kljub očitnim znakom depresije, ni ustavil, se poskušal z njim pogovoriti, mu ponuditi pomoči? »Pozneje so nam očividci dejali, da so menili, da gre nemara za stavo ali fantovščino. Ukrepal ni nihče, nihče ga ni zadržal.«
Zoran Đurković ima partnerico, s katero sta skupaj osem let. »Živela sta skupaj, včasih ne. Nekakšno viharno zvezo imata,« pove njegov bratranec Darko Lakić. »Kdaj je kaj potarnal, a da bi naravnost povedal, da ima težave, ni bilo opaziti.« Zoran ima svoje podjetje, poleg lastniškega stanovanja ima avtomobil in motocikel, prav kmalu pa bi moral v Miami v ZDA na obisk k Goranu Dragiću, kapetanu košarkarske reprezentance Slovenije, s katerim sta dobra prijatelja.

Natikač ob reki

V četrtek, 1. marca zvečer, so svojci Zoranovo izginotje prijavili na policijo. »Moj mož je ob prijavi na policijo odnesel Zoranovo fotografijo, nakar so ga čez deset minut poklicali in mu povedali, da fant na sliki ustreza opisu osebe, ki je bila naznanjena policiji par dni prej, kako hodi gola na območju Broda,« pravi Kaja.

»Čeprav še niso vedeli, kdo je ta oseba, je policija sprožila iskalno akcijo. Bili so na Šmarni gori, na Grmadi, pregledali so naselja v okolici Tacna in spraševali ljudi. Prejeli so sto informacij, ki so bile takšne in drugačne.« V petek so se na teren odpravili sorodniki in prijatelji.

V Tacnu so našli Zoranov natikač pol metra od struge reke Save, prav na območju, ki ga je opisal radiestezist Malnarič. »Policija je do nas potrebovala dve uri,« pojasnjuje Zoranov brat Goran: »Ko je končno prišla patrulja, smo jih odpeljali do kraja, kjer je bil najden natikač. Čudno se nam je zdelo, da ga, če so res imeli tako intenzivno iskalno akcijo pred našo privatno, niso našli.«
Goran pove, da so par minut pred policisti prišli gasilci s čolnom: »Popeljali so se po reki, videlo se ni več veliko, saj je bil že večer, potem so odšli.«

V nedeljo so sorodniki dobili kontaktno številko dveh vodnikov psov, po njunih natančnih navodilih so iz Zoranovega stanovanja vzeli njegovo nošeno garderobo. Psa, belgijska ovčarja, sta povonjala opremo in vodnika sta ju izmenično spuščala. Eden od psov je skočil v vodo na kraju, kjer je jasnovidec povedal Kaji, da je mrtev Zoran. »Tudi drugi kuža je hotel skočiti na tem mestu, a mu je vodnik to preprečil,« pove bratranec Darko, brat Goran pa pristavi: »Družina se vsem prijateljem in drugim, ki so sodelovali na naših osebnih iskalnih akcijah, iskreno zahvaljuje. Za naše razumevanje položaja pa je policija naredila premalo.«
Besedo povzame Darko: »Območje ni veliko, lahko bi naredili več. Menimo, da je Zoran pod vodo na tem področju. Zaradi nas, sorodnikov, bi lahko naredili več in bi se končala ta agonija.«


Edino upanje, da Zorana najdejo, so potapljači, menijo Đurkovićevi, ki pa jih mora aktivirati policija. »Ožje sorodnike bi lahko policija bolj intenzivno obveščala o aktivnostih in poteku preiskave. Menimo, da si vsak, ki se znajde v takšnem položaju, kot smo se mi, to zasluži.«