Izkopali časovno kapsulo

LJUBLJANA – Poleg zelo vidnih ostankov stare Emone v Ljubljani imamo v zahodni Sloveniji ohranjene dele poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Arheologi in restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so poleti ob projektu Claustra+ na Gradišču pri Robu in Benetah izvedli arheološke ter konservatorsko-restavratorske posege za nadaljnjo predstavitev arheoloških ostalin. V teh dneh so dela končali, odkritja pa so več kot presenetljiva.


»Poznorimski notranji obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum je bil največji gradbeno-inženirski podvig iz rimskega obdobja pri nas in ga uvrščamo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji,« poudarja dr. Katharina Zanier z ZVKDS.



»Sestavljen je iz odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb, ki so varovali osrčje rimskega imperija pred sovražnimi vdori ter so jih imeli za nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva. Danes lahko ostanke posameznih zapor najdemo od Reke na Hrvaškem prek Prezida do Babnega Polja v Sloveniji, nato čez Bloško planoto, Vrhniko in Ajdovščino vse do Zarakovca pri Cerknem. Navidezna črta je dolga približno 130 km. Najdaljša zapora je nad Vrhniko (Ajdovski zid), meri skoraj 8 km in je imela vsaj 35 stolpov. Arheološko je dokumentiranih več kot 19 lokacij z več kot 100 stolpi, štirimi trdnjavami in petimi utrdbami.«


Arheologi so na Gradišču pri Robu očistili in prikazali presek zapornega zidu ob poti do slapu Kobilji curek. »Zid je bil poškodovan in deloma uničen v času gradnje gozdne ceste in je bil do nedavnega viden le kot zaraščen nasip,« pojasni arheologinja. »Z arheološkim posegom sta bila odkrita celotna širina zidu, ki je na tem mestu obsegala celo dva metra, ter pohodni pas zidu. S konservatorsko-restavratorskimi deli so bile strukture nato utrjene in so zdaj predstavljene na prostem.«
Zatem so raziskovanje nadaljevali na delu zapornega zidu in stolpu v Benetah, ki stoji ravno na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Korenine bukovih dreves so tukaj tesno oklepale arheološke strukture, zato je bilo terensko delo za arheologe Centra za preventivno arheologijo ZVKDS zelo zahtevno. Odkrili so celoten obseg stolpa, ki je bil znotraj in zunaj ometan.


»Ob izkopu drenažnega jaška smo arheologi naleteli na osupljivo najdbo, ki presenetljivo ne spada v poznorimsko obdobje,« dodaja Zanierjeva. »Našli smo namreč steklenico s sporočilom, tako imenovano časovno kapsulo, ki so jo za seboj pustili arheologi, ki so na tej isti lokaciji izkopavali leta 1970. Na sporočilu, starem 48 let, so bila zapisana vsa imena članov arheološke skupine, ki so takrat opravili raziskave na delu stolpa.«

Dela v okviru projekta Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) bodo nadaljevali tudi prihodnje leto: postavili bodo informativne table in arheostereoskop s tridimenzionalnimi rekonstrukcijami poznorimskih struktur.