LADJA SMRTI
Jedilni list s Titanika na dražbi
Častnik ga je še pred izplutjem dal ženi.
Odpri galerijo
Titanik je veljal za najbolj razkošno ladjo tistega časa in tudi za nepotopljivo.
Jedilni list s prvim obrokom, ki so ga postregli na nesrečnem Titaniku, gre na dražbo, zanj naj bi iztržili do 115.000 funtov (133.000 evrov). Kosilo, med drugim juha in jagnje, so častnikom postregli ob krstu ladje 2. aprila 1912. Jedilni list je pripadal častniku Charlesu Lightollerju, najstarejšemu članu posadke, ki je preživel, ta pa ga je dal ženi, ko je ladja 10. aprila 1912 odplula iz Southamptona.
Iz Belfasta v Southampton naj bi odplula 1. aprila, a so plovbo zaradi slabega vremena prestavili. Drugega aprila, prvi dan krstne plovbe, so častniki in posadka uživali v hrani, ki so jim jo postregli v glavni obedovalnici, preden so se jim pridružili potniki. Titanik je bil tedaj največja in najbolj razkošna ladja na svetu, prva čezoceanka z bazenom na krovu, prostora je bilo za 3300 potnikov, v reševalnih čolnih pa je bilo prostora le za 1178 ljudi. Iz Southamptona proti New Yorku je odplula 10. aprila, na krovu je bilo 2240 ljudi, potnikov in članov posadke. Štirinajstega aprila okoli polnoči se je Titanik zaletel v ledeno goro, po trku je voda takoj začela vdirati v ladjo, posadka je poskušala rešiti potnike, a reševalnih čolnov ni bilo dovolj. Ladja se je razlomila na dvoje ob 2.20 in 15. aprila je za vedno izginila v globine Atlantika. Umrli so 1503 ljudje, preživelo jih je le 705, ki jih je rešila ladja Carpathia.
No, dražbar Alan Aldridge je povedal, da je jedilni list eden redkih, ki še obstajajo. Pravzaprav naj bi bil le še eden, pripadal je petemu častniku Haroldu Lowu. Ta je na dno napisal »prvi obrok na krovu,« a so spodnji del menija odstranili; tudi tistega so prodajali na dražbi, in sicer leta 2004 za 28.000 funtov (približno 32.000 evrov). Za Lightollerjevega naj bi iztržili med 80.000 in 100.000 funti (med 91.500 in 115.000 evri), ko ga bo avkcijska hiša Henry Aldridge and Son 21. aprila prodajala v Devizesu.
Prvo kosilo na ladji so dobili častniki.
Iz Belfasta v Southampton naj bi odplula 1. aprila, a so plovbo zaradi slabega vremena prestavili. Drugega aprila, prvi dan krstne plovbe, so častniki in posadka uživali v hrani, ki so jim jo postregli v glavni obedovalnici, preden so se jim pridružili potniki. Titanik je bil tedaj največja in najbolj razkošna ladja na svetu, prva čezoceanka z bazenom na krovu, prostora je bilo za 3300 potnikov, v reševalnih čolnih pa je bilo prostora le za 1178 ljudi. Iz Southamptona proti New Yorku je odplula 10. aprila, na krovu je bilo 2240 ljudi, potnikov in članov posadke. Štirinajstega aprila okoli polnoči se je Titanik zaletel v ledeno goro, po trku je voda takoj začela vdirati v ladjo, posadka je poskušala rešiti potnike, a reševalnih čolnov ni bilo dovolj. Ladja se je razlomila na dvoje ob 2.20 in 15. aprila je za vedno izginila v globine Atlantika. Umrli so 1503 ljudje, preživelo jih je le 705, ki jih je rešila ladja Carpathia.
Jedilni list prvega obroka, ki so ga postregli.
No, dražbar Alan Aldridge je povedal, da je jedilni list eden redkih, ki še obstajajo. Pravzaprav naj bi bil le še eden, pripadal je petemu častniku Haroldu Lowu. Ta je na dno napisal »prvi obrok na krovu,« a so spodnji del menija odstranili; tudi tistega so prodajali na dražbi, in sicer leta 2004 za 28.000 funtov (približno 32.000 evrov). Za Lightollerjevega naj bi iztržili med 80.000 in 100.000 funti (med 91.500 in 115.000 evri), ko ga bo avkcijska hiša Henry Aldridge and Son 21. aprila prodajala v Devizesu.
