Letalska nesreča: goljufi so mu pred smrtjo izpraznili žepe

V javnost je bilo dano končno poročilo o preiskavi letalske nesreče julija 2016, v kateri so umrli 38-letni nemški poslovnež in milijonar Thomas Wagner ter še dva sopotnika in 73-letni pilot Kurt Ebert. Slednji je pilotiral letalo piper 32, ki je v izjemno slabem vremenu zašlo v težave in silovito strmoglavilo: »Kabina letala je bila skupaj z instrumentalno ploščo zaradi požara povsem uničena. Ogenj je zajel tudi del trupa letala, kjer so bile vidne deformacije izpostavljenosti visokim temperaturam,« 50 mesecev po nesreči uradno razkriva naša preiskovalna komisija.
 

Več nepravilnosti in zaledenitev

Glavni slovenski preiskovalec nesreče Toni Stojčevski ter strokovna sodelavca Urban Odlazek in Andrej Bračun so na 75 straneh temeljito obdelali različne dejavnike o nesreči letala, ki je 35 minut po vzletu z beneškega letališča treščilo na gozdnat teren nedaleč od Ajdovščine. Najprej je slovenska kontrola zračnega prometa izgubila komunikacijo z letalom, nato je slednje izginilo z radarske slike. Zdaj naša komisija v poročilu ugotavlja, da »ni bilo ugotovljenih dokazov o motnjah ali mehanskih napakah, ki bi nakazovale na vpliv delovanja motorja, propelerja, krmilnega sistema letala.«

Bistveno več pa so se ukvarjali z dvema deloma horizontalnega stabilizatorja z repa letala, ki so ga našli šele mesece po nesreči z iskalno akcijo. Po več različnih analizah so ugotovili, da je bil krmilni sistem pred pojavom zaledenitve tehnično brezhiben: »Po pojavu zaledenitev, predvsem repnih površin, pa se je pojavil flater (ang. flutter), kar je imelo za posledico porušitev konstrukcije. To pa je bistveno vplivalo na potek dogodkov.«

Pri analizi leta pa navajajo: »Ker je bilo letalo okrog 10 minut v razmerah možnih zaledenitev, so bile verjetno zaledenele tudi repne krmilne površine.« Slednja je zaradi zaledenitve in poskusov upravljanja postopoma popokala in odpadla, s tem je pilot izgubil nadzor nad letalom.
A bilo je več nepravilnosti: v ugotovitvah namreč komisija navaja, da komercialnega poleta pilot Ebert sploh ne bi smel izvesti: »Glede na omejitve, ki jih je imel pilot vpisane v njegovi licenci, po 65. letu starosti naj ne bi letel kot pilot v komercialnem zračnem prometu.« Med več različnimi nepravilnostmi in vremenskimi spremembami pa v oči bode, da ni bil napačen le pilot, ampak tudi letalo: »Letenje v razmerah zaledenitve je z omenjenim tipom letala prepovedano.«

V zaključkih je naša komisija kot neposredni vzrok navedla posledico izgube nadzora nad letalom »zaradi ločitve horizontalnega stabilizatorja v letu« med pilotovim manevrom spremembe smeri in višine leta v območju nestabilne vremenske mase in močnih zaledenitev. Kot posredni vzrok pa navajajo »odločitev pilota za spremembo smeri leta od načrtovane poti, ki je pripeljala do vstopa v območje nestabilne vremenske mase in močnih zaledenitev«.
 

Novi dvomi o okoliščinah

Komisija je med drugim ugotovila, da glede »na okoliščine, v katerih se je nesreča zgodila, ni bilo elementov kaznivih dejanj«. V Nemčiji je Wagnerjev prijatelj in govorec za njegovo družino Konstantin Korosides precej razočaran nad poročilom: »Tezo v zaključnem poročilu jemljem kot obskurno in neverodostojno. Na majhnem repnem krmilu se ne more nabrati ledena gora, ob tem pa je to letalo že letelo na višini 4000 metrov,« odgovarja še na očitek o nevarni višini leta piperja 32.


Toda tudi končno poročilo ni odpravilo vseh dvomov o Wagnerjevi smrti, pred katero je bil žrtev goljufije, v kateri so ga v Benetkah pretentali za poldrugi milijon evrov. Že dolgo namreč Korosides in drugi sumijo, da Wagner ni izgubil življenja zaradi nesreče, ampak da je ozadje njegove smrti. Zdaj iz zaključnega poročila izvira, da je pilot Ebert dan pred nesrečo sam odletel iz Benetk do bližnje Padove po 225 litrov goriva. Ali zgolj zaradi goriva ali česa drugega, se sprašujejo v Nemčiji. Zanesljivih informacij, ki bi nakazovale na morebiten pritisk na pilota, v preiskavi ni bilo mogoče dokazati.


V poročilu pa komisija pravi: »Kljub temu komisija ne izključuje možnosti, da je bil pilot pod vplivom dogodkov v zvezi s sumom kaznivih dejanj poslovne goljufije (potnikov) pred odhodom iz letališča v Benetkah.« V Sloveniji so torej preiskovalci nesreče zaključili delo. Iz tujine pa že dolgo ne poročajo o kakšnih novih premikih v preiskavi proti goljufom, ki so Wagnerju pred smrtjo izpraznili žepe.