Ljubosumni Jože je Ireni spremenil življenje: ustrelil jo je s šibrovko

V pravi pekel je 67-letni Jože Šercer iz Papežev v občini Osilnica spremenil življenje Irene Osvald, ker se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je imela, kot pravi, po smrti moža ljubimca, in sicer upokojenega hrvaškega policista Branka Lavtarja. Zato jo je 20. septembra 2018 v zasedi, v temi in skrit za grmovjem počakal na gozdni poti in jo okoli 5.20 iz lovske šibrovke ustrelil ter lažje ranil v roko.

»Oškodovanka se od dogodka boji zase in za svojo hčer, kaj bo, če bi obtoženec prišel živet nazaj v Papeže v sosednjo hišo,« je včeraj pred razglasitvijo sodbe senatu pod predsedstvom ljubljanske okrožne sodnice Maje Povhe razlagal Aljaž Paulin, pooblaščenec Osvaldove. »Težko si je predstavljati, kaj ti roji po glavi, ko te nekdo v mraku z desetih metrov ustreli in nato pred njim bežiš za svoje življenje,« je še dejal odvetnik in med drugim dodal, da je imela Osvaldova pred seboj le en cilj: rešiti si življenje.

»Vse od dogodka, s katerim je grobo posegel v njeno telesno integriteto, pogosto joka in le sreča je, da so vitalni deli ostali nepoškodovani. A zaradi napada se zunaj hiše ne počuti več varno in sproščeno ter dogodek neprestano podoživlja. Strel pogosto sliši v glavi. Skrbi jo, da bi ji ponovno grozil ali jo napadel, in ponoči ne spi, ker jo tlačijo more, povezane z napadom,« je še povedal odvetnik. Zaradi vsega oškodovanka redno obiskuje psihiatra in jemlje zdravila, Šercerja pa je je strah in o tem, da bi prišel na prostost, vseskozi razmišlja, je bilo še slišati.
 

Ostaja v priporu

Kar 15 let in štiri mesece bo Osvaldova sicer varna pred Šercerjem, če bo sodba, ki jo je včeraj izreklo tukajšnje okrožno sodišče, postala pravnomočna. Do pravnomočnosti sodbe tudi ostaja v priporu, kjer je zaradi ponovitvene nevarnosti. Čeprav je na sodišču trdil, da Irence, kot jo kliče in ki jo pozna že 30 let, ni hotel ubiti, ampak le prestrašiti, po mnenju senata torej ni bil prepričljiv. Kot je včeraj v obrazložitvi sodbe povedala sodnica Povhetova, je v preiskavi povedal, da je streljal v njo, pa tudi, da je bil pripravljen še streljati, a je nehal, ko je slišal, da je žrtev zajokala.

»Če bi jo res hotel prestrašiti, bi lahko streljal v zrak ali v drugo smer,« je poudarila sodnica in opozorila, da je bila oškodovanka res na srečo le lažje poškodovana, a tako po mnenju izvedenca balistične stroke Janeza Golje kot izvedenca sodne medicine Jožeta Balažica bi šibra lahko povzročila smrtno rano, če bi denimo zadela vratno arterijo. Smrtonosni snop šiber je Osvaldovo najbrž zgrešil za kakšen meter, a tudi če je ne bi nobena zadela, bi še vedno lahko govorili o poskusu umora, saj za poskus ni bistveno, da nastane poškodba. Osvaldova pa k dogodku ni prav z ničimer prispevala.

Tožilka Liljana Tomič je sicer predlagala še višjo enotno kazen, 20 let in štiri mesece, v sklepni besedi pa je med drugim poudarila, da je Šercer Osvaldovi več mesecev sledil, jo opazoval in pripravljal napad nanjo. Agresijo je stopnjeval, saj ji je sprva grozil, dvakrat pa se je oborožen pojavil na njenem dvorišču. Oškodovanka, je dejala tožilka, je imela srečo, da je šibra ni zadela v vrat, temveč v roko. Storilec je bil sicer zmanjšano razsoden, a po mnenju psihiatrinje Bojane Avguštin Avčin ni bil neprišteven.


Sodišče je Šercerju za poskus umora na zahrbten način prisodilo 15 let zapora, še 6 mesecev pa zaradi nedovoljenega prometa z orožjem oziroma strelivom, saj je hranil večjo količino nabojev za orožje, nato pa izreklo enotno kazen. Zasegli so mu puško in dve pištoli, vendar po mnenju senata ne gre za večjo količino, zato bi v tem primeru lahko šlo za prekršek po zakonu o orožju.

Senat je pri kaznivem dejanju, ki se kaznuje z zaporno kaznijo od 15 do 30 let, vendarle našel nekaj olajševalnih okoliščin, ki so narekovale izrek kazni na spodnji meji: da je ostalo le pri poskusu in da je bila poškodba lažja, obtoženčevo težko otroštvo, nekoliko zmanjšano prištevnost in dejstvo, da je sicer neproblematičen.
 

Obramba se bo pritožila

S primerom se bodo nedvomno ukvarjali tudi višji sodniki, na sodbo se bo namreč zagotovo pritožila obramba. Zagovornik Samo Mirt Kavšek je v sklepni besedi poudaril, da zaradi tega, ker jo je čakal v zasedi, še ne moremo govoriti o poskusu umora na zahrbten način. Po njegovem mnenju ne gre niti za poskus uboja, saj sploh ni dokazov, da je Šercer Osvaldovi dejansko hotel vzeti življenje in je ni hotel le prestrašiti, kakor trdi sam. Med drugim je odvetnik opozoril, da je v temi streljal s puško in strelivom za perjad, čeprav je imel doma bolj smrtonosno orožje in strelivo.

Poudaril je, da sta obe zaslišani izvedenki, za psihiatrijo in klinično psihologijo, posebej omenili Šercerjevo resnicoljubnost. Izvedenka klinične psihologinje Alenka Sever je govorila tudi o tem, da je Osvaldova Šercerju nadomeščala mater in prijateljico, in med drugim dejala, da Šercer ob čustveni vznemirjenosti – bal se je namreč, da jo bo izgubil – ni bil sposoben predvideti posledic svojega dejanja. Po mnenju zagovornika tako ni mogoče govoriti o naklepu.


Obtoženec, je še poudaril, se je pripravljen izseliti iz Papežev in se umakniti v dom starostnikov, oškodovanki se ne namerava več približevati, kar je sam povedal včeraj.

Šercer je bil oproščen plačila sodnih stroškov in zagovornika, bo pa moral oškodovanki povrniti stroške njenega pooblaščenca. Soočiti se bo moral tudi s 24.700 evrov težko tožbo, ki jo je zoper njega Osvaldova že vložila na sodišče.