STRAŠNO
Med službo padel in umrl
Stanislav Maltarič je po zdrsu z glavo udaril ob tlakovce. Na sodišču se zagovarjajo vodilni možje ptujske komunale.
Odpri galerijo
PTUJ – Četverica vodilnih mož iz Komunalnega podjetja Ptuj se na tamkajšnjem sodišču zagovarja zaradi smrti enega izmed svojih delavcev. Na zatožno klop so morali sesti Janko Širec, Boštjan Brlek, Borut Sagadin in Rado Veka. Devetinpetdesetletni Stanislav Maltarič s Ptuja je umrl junija 2013, ko mu je med delom na brežini ob vodohranu nad Grajeno spodrsnilo. Padel je 1,8 metra globoko in z glavo udaril ob betonske tlakovce. Očividci so povedali, da naj bi še vstal in se pogovarjal s sodelavcem, a so kljub temu poklicali policijo in reševalce. Še pred prihodom reševalcev naj bi poškodovani izgubil zavest. Iz kome se ni več prebudil.
Včeraj je na prostor za priče stopil priznani sodni izvedenec patolog Milan Krajnc. Njegovo zaslišanje je predlagala obramba četverice, izvedenec pa je med drugim razložil, da je zelo težko oceniti vzrok za nastale poškodbe, ki so jih zaznali pri obdukciji, a da je zagotovo, da niso nastale v trenutku. Bil pa je prepričan, da so poškodbe glave – podplutba vek in krvavitve možganov – nastale zaradi padca. Ocenil je še, da bi verjetno enake poškodbe nastale, tudi če bi Stanislav padel z manjše višine in udaril ob trdo podlago.
Pred sodnika Marjana Strelca je včeraj stopil tudi Harim Berro, ki je bil v ptujskem komunalnem podjetju zaposlen 28 let. Kaj dobrega o obtoženih vodilnih možeh svojega nekdanjega delodajalca, ki mu očitajo neurejeno dokumentacijo o varnosti pri delu, ni povedal: »Nastavil jih je župan, brez ustrezne strokovnosti. Slišal sem, da naj bi jih opozarjali na posamezne nepravilnosti, a tega niso upoštevali. Odnosi v podjetju niso bili človeški, prihajalo je do groženj in tako dalje.« Povsem drugačno zgodbo je povedal drugi zaposleni Jernej Šoemen: »Razmere v podjetju so bile in so zgledne. Vodstvo je storilo vse, kar je treba, a razmere na terenu so včasih nepredvidljive.«
Obdolžena četverica na preobravnavnem naroku ni želela priznati krivde. Prvoobtoženi Širec je obžaloval smrt, a se ne čuti odgovornega za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti: »Na čelu podjetja sem bil takrat šele nekaj mesecev, zato bi v tem času težko kar koli spremenil na tem področju. Prepričan pa sem, da v tistih mesecih ni bilo nič narobe. Po mojem prihodu smo začeli novo oceno tveganja in revizijo ocene tveganja, za katero lahko rečem, da nismo ugotovili ničesar novega. V tem primeru gre za najmanj zahtevno delovno mesto v podjetju; delovnik začnemo ob 7. uri, ko je včasih lahko tudi kakšna rosa, kar je lahko vzrok zdrsa. Kolikor vem, je bil pokojni v podjetju zaposlen približno 20 let.«
Včeraj je na prostor za priče stopil priznani sodni izvedenec patolog Milan Krajnc. Njegovo zaslišanje je predlagala obramba četverice, izvedenec pa je med drugim razložil, da je zelo težko oceniti vzrok za nastale poškodbe, ki so jih zaznali pri obdukciji, a da je zagotovo, da niso nastale v trenutku. Bil pa je prepričan, da so poškodbe glave – podplutba vek in krvavitve možganov – nastale zaradi padca. Ocenil je še, da bi verjetno enake poškodbe nastale, tudi če bi Stanislav padel z manjše višine in udaril ob trdo podlago.
»Odnosi v podjetju niso bili človeški, prihajalo je do groženj.«
Pred sodnika Marjana Strelca je včeraj stopil tudi Harim Berro, ki je bil v ptujskem komunalnem podjetju zaposlen 28 let. Kaj dobrega o obtoženih vodilnih možeh svojega nekdanjega delodajalca, ki mu očitajo neurejeno dokumentacijo o varnosti pri delu, ni povedal: »Nastavil jih je župan, brez ustrezne strokovnosti. Slišal sem, da naj bi jih opozarjali na posamezne nepravilnosti, a tega niso upoštevali. Odnosi v podjetju niso bili človeški, prihajalo je do groženj in tako dalje.« Povsem drugačno zgodbo je povedal drugi zaposleni Jernej Šoemen: »Razmere v podjetju so bile in so zgledne. Vodstvo je storilo vse, kar je treba, a razmere na terenu so včasih nepredvidljive.«
Obdolžena četverica na preobravnavnem naroku ni želela priznati krivde. Prvoobtoženi Širec je obžaloval smrt, a se ne čuti odgovornega za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti: »Na čelu podjetja sem bil takrat šele nekaj mesecev, zato bi v tem času težko kar koli spremenil na tem področju. Prepričan pa sem, da v tistih mesecih ni bilo nič narobe. Po mojem prihodu smo začeli novo oceno tveganja in revizijo ocene tveganja, za katero lahko rečem, da nismo ugotovili ničesar novega. V tem primeru gre za najmanj zahtevno delovno mesto v podjetju; delovnik začnemo ob 7. uri, ko je včasih lahko tudi kakšna rosa, kar je lahko vzrok zdrsa. Kolikor vem, je bil pokojni v podjetju zaposlen približno 20 let.«