ŠVERCAL JE DROGO
Na slovenski meji prijeli zvezdo kuharskih šovov, njegova sestra obupana
Dejan Markus je bil v Srbiji kuharska zvezda, na Hrvaškem odprl dve vinoteki. Na Gruškovju naj bi pri njem našli amfetamin.
Odpri galerijo
V zagrebški vinoteki nad Trgom bana Jelačića
Minuli petek, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, je Dejan Markus stal na mejnem prehodu Gruškovje. Namenjen je bil v Slovenijo, po opravkih. Končal je za rešetkami. Po naših podatkih je on 44-letni državljan Hrvaške, o katerem je Miran Šadl s PU Maribor sporočil, da so ga obravnavali 7. februarja ter mu zasegli 2.862,12 grama amfetamina: »Osumljeni je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper njega odredil pripor.«
Zgodbo o epizodi Beograjčana z zagrebškim naslovom in znanim kuharskim mojstrom je javnosti pravzaprav odkrila njegova sestra Jelena, ki živi v Beogradu. Ker ga je po tistem 7. februarju nekajkrat klicala na številko mobilnega telefona, vendar ga ni mogla priklicati, je to sporočila policiji in »pogrešanje« objavila na družabnem omrežju. Sicer pa je prijavo o pogrešanju podal Dejanov zagrebški prijatelj v sredo, 5. februarja.
Dva dni prej, 3. februarja, naj bi se po nekaterih podatkih nazadnje slišal s sestro. Tudi zaradi tega, da mu je zaželela vse najboljše za rojstni dan. Po nekaterih informacijah naj bi Markus, ki je bil izjemno družaben možak, stanodajalcu v zagrebškem naselju Trešnjevka, kjer je imel najeto stanovanje, dejal, da gre v Split na dogodek, povezan z vinom; vrnil pa naj bi se do sobote, 8. februarja.
Sestra je po nekaj neprespanih nočeh le izvedela, da je živ in tudi, kje trenutno je: »Vsem najlepša hvala za skrb, pomoč, požrtvovalnost in vse informacije. Brat je živ, vendar ga še nisem ne videla ne slišala. Hrvaška policija mi je namignila, naj ga iščem v Sloveniji, več podrobnosti nisem dobila. In zdaj sem tu, na slovenskih tleh, obiskala sem nekaj mest in policijskih postaj, vendar mi nihče ne želi ničesar povedati. Ne vem, ali bi jokala ali kričala. Naj mi vsaj nekdo pove, da je tu, da je živ, da je v priporu, da ne morem k njemu. Jaz pa ne vem niti, ali je sploh živ,« je na družabnem omrežju zaupala Jelena Markus. Pozneje je le izvedela, da je v slovenskem priporu.
Markus je bil sicer funkcionar nekdanje (jugoslovanske) mladinske organizacije, nato se je preusmeril v poslovne vode. Postal je kuhar, vodil je v Srbiji super gledano oddajo Kuhajmo s srcem (Kuvati srcem). Ko se je pred desetletjem v Srbiji zamenjala oblast, se je odločil, da zamenja prebivališče. Preselil se je na Hrvaško, kar je bila za Srba dokaj hrabra poteza, če vemo, da na Hrvaškem še kar velja razmeroma močno protisrbsko razpoloženje. Vendar ga to ni motilo.
Najprej je prevzel vodenje nekega manjšega hotela, nato pa je odprl prodajalni vina; eno sredi Zagreba, v neposredni bližini Trga bana Jelačića in stolnice Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, obče poznane kot zagrebška katedrala, drugo v Pulju. Kulinariko je povsem postavil v kot. Kuhal je le za prijatelje. Njegov osrednji projekt pa je bil zagrebška vinoteka, v kateri so bila osrednji izdelek slovenska vina.
Kot nam je pred časom povedal, pa uvoz in prodaja slovenskih vin (tako štajerskih kot tudi tistih z Brd) na Hrvaško ni bil njegov edini cilj. Z nekaj posamezniki iz Slovenije se je namreč pogovarjal in skiciral zamisel o regijski televizijski oddaji, v kateri bi kuhali sodelujoči z vseh koncev in krajev nekdanje Jugoslavije; od Slovenije do Makedonije in Kosova ter Vojvodine. Projekt je pozneje padel v vodo, po nekaterih neuradnih informacijah pa tudi posel t. i. import-export/uvoz-izvoz vin ni šel kaj prida. In rdeče številke so bile hitro na računovodski bilanci.
Pogrešila ga je sestra
Zgodbo o epizodi Beograjčana z zagrebškim naslovom in znanim kuharskim mojstrom je javnosti pravzaprav odkrila njegova sestra Jelena, ki živi v Beogradu. Ker ga je po tistem 7. februarju nekajkrat klicala na številko mobilnega telefona, vendar ga ni mogla priklicati, je to sporočila policiji in »pogrešanje« objavila na družabnem omrežju. Sicer pa je prijavo o pogrešanju podal Dejanov zagrebški prijatelj v sredo, 5. februarja.
Posel mu ni šel. FOTO: FACEBOOK
Dva dni prej, 3. februarja, naj bi se po nekaterih podatkih nazadnje slišal s sestro. Tudi zaradi tega, da mu je zaželela vse najboljše za rojstni dan. Po nekaterih informacijah naj bi Markus, ki je bil izjemno družaben možak, stanodajalcu v zagrebškem naselju Trešnjevka, kjer je imel najeto stanovanje, dejal, da gre v Split na dogodek, povezan z vinom; vrnil pa naj bi se do sobote, 8. februarja.
Sestra je po nekaj neprespanih nočeh le izvedela, da je živ in tudi, kje trenutno je: »Vsem najlepša hvala za skrb, pomoč, požrtvovalnost in vse informacije. Brat je živ, vendar ga še nisem ne videla ne slišala. Hrvaška policija mi je namignila, naj ga iščem v Sloveniji, več podrobnosti nisem dobila. In zdaj sem tu, na slovenskih tleh, obiskala sem nekaj mest in policijskih postaj, vendar mi nihče ne želi ničesar povedati. Ne vem, ali bi jokala ali kričala. Naj mi vsaj nekdo pove, da je tu, da je živ, da je v priporu, da ne morem k njemu. Jaz pa ne vem niti, ali je sploh živ,« je na družabnem omrežju zaupala Jelena Markus. Pozneje je le izvedela, da je v slovenskem priporu.
Od funkcionarja do poslovneža
Markus je bil sicer funkcionar nekdanje (jugoslovanske) mladinske organizacije, nato se je preusmeril v poslovne vode. Postal je kuhar, vodil je v Srbiji super gledano oddajo Kuhajmo s srcem (Kuvati srcem). Ko se je pred desetletjem v Srbiji zamenjala oblast, se je odločil, da zamenja prebivališče. Preselil se je na Hrvaško, kar je bila za Srba dokaj hrabra poteza, če vemo, da na Hrvaškem še kar velja razmeroma močno protisrbsko razpoloženje. Vendar ga to ni motilo.
Najprej je prevzel vodenje nekega manjšega hotela, nato pa je odprl prodajalni vina; eno sredi Zagreba, v neposredni bližini Trga bana Jelačića in stolnice Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, obče poznane kot zagrebška katedrala, drugo v Pulju. Kulinariko je povsem postavil v kot. Kuhal je le za prijatelje. Njegov osrednji projekt pa je bil zagrebška vinoteka, v kateri so bila osrednji izdelek slovenska vina.
2,8 kilograma droge naj bi imel pri sebi.
Kot nam je pred časom povedal, pa uvoz in prodaja slovenskih vin (tako štajerskih kot tudi tistih z Brd) na Hrvaško ni bil njegov edini cilj. Z nekaj posamezniki iz Slovenije se je namreč pogovarjal in skiciral zamisel o regijski televizijski oddaji, v kateri bi kuhali sodelujoči z vseh koncev in krajev nekdanje Jugoslavije; od Slovenije do Makedonije in Kosova ter Vojvodine. Projekt je pozneje padel v vodo, po nekaterih neuradnih informacijah pa tudi posel t. i. import-export/uvoz-izvoz vin ni šel kaj prida. In rdeče številke so bile hitro na računovodski bilanci.
