NORO
Na Triglav v športnih copatih (FOTO)
Bohinjski gorski reševalci so rešili malomarnega Tajvanca. Sledili so njegovim stopinjam, ki jih je delno prekrival sneg.
Odpri galerijo
Dolina sedmerih jezer pod Triglavom se razteza med Bohinjem in Trento in je ozaljšana z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami. Na razdalji okoli osmih kilometrov je jezerc celo nekaj več, čeprav so nekatera komajda večja od spodobne luže, druga poleti večkrat presušijo, a največkrat se omenja pravljično število sedem. Eden izmed najlepših delov naše domovine v novembrskem času ni več gostoljubna pokrajina kraljestva kozoroga. Pozna jesen prinese hlad, ki gre do kosti, oznake in poti zakrije sneg, ki se ga meri v več deset centimetrih.
Policija je sporočila, da so gorski reševalci čez dan v zelo težkih snežnih in meglenih razmerah od pol devete dopoldanske ure do poznega popoldneva reševali tujca: »Ta se je zelo slabo opremljen izgubil na poti na Triglav. Na sebi je imel trenirko in lahke športne copate. Bil je podhlajen. Kot izhaja iz zbranih obvestil, je šel tako opremljen v gore čez nevarno Komarčo že dan prej.«
Trenutno je stopnja nevarnosti snežnih plazov na celotnem območju Julijskih Alp nad 1800 metri znatna, tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici, enako velja za Kamniško-Savinjske Alpe nad višino 2000 metrov, zato se odsvetuje obisk visokogorja. Na nižjeležečih območjih je stopnja nevarnosti snežnih plazov majhna, prve stopnje, a so tla pomrznjena in spolzka, enako velja za gozdne poti, ki so pokrite z jesenskim listjem, pod njim pa se skrivajo led ali mokre korenine, ki zahtevajo previdnost pri hoji.
Vsakdo, ki ima izkušnje in ve, kaj ga čaka na območju Julijskih Alp na višini od 1600 metrov naprej, tja gor brez posebnega razloga ne rine. Toda v torek so morali bohinjski gorski reševalci hitro vzeti pot pod noge, saj je bila sprožena reševalna akcija. Predvsem zaradi neizkušenosti, nemara s polno mero poguma ali pa le zaradi podcenjevanja razmer se je na omenjenem območju izgubil tujec, državljan Tajvana. Morda ga je proti Triglavu zvabila tudi relativna majhnost naše najvišje gore v primerjavi z Yushanom, najvišjo goro njegove domovine, ki meri kar 3952 metrov.
Policija je sporočila, da so gorski reševalci čez dan v zelo težkih snežnih in meglenih razmerah od pol devete dopoldanske ure do poznega popoldneva reševali tujca: »Ta se je zelo slabo opremljen izgubil na poti na Triglav. Na sebi je imel trenirko in lahke športne copate. Bil je podhlajen. Kot izhaja iz zbranih obvestil, je šel tako opremljen v gore čez nevarno Komarčo že dan prej.«
Tajvanec se je pri Črnem jezeru, najnižje ležečem jezeru v kotanji sredi gozda, ki se razprostira tik za robom Komarče, na višini okoli 1300 metrov, znašel v resnih snežnih razmerah, saj je tam že okoli 40 centimetrov snega. Ni se ustavil, odločil se je nadaljevati pot, a se je vmes izgubil. Policija je povzemala, da je imel izgubljeni, v snežno past ujeti Tajvanec veliko srečo: »Sporočene koordinate so bile le delno pravilne, razmere pa zahtevne. Telefonski signal na območju je zelo slab oziroma ga skoraj ni, zato z njim ni bil mogoč običajen kontakt. Gorski reševalci so se zato večinoma ravnali po stopinjah malomarnega tujca, ki jih je vmes delno že prekril sneg.« Če bi v torek še bolj snežilo, bi sneg stopinje povsem zakril, to pa bi bilo glede na skromno opremljenost tujca zanj lahko usodno. »Taka lahkomiselnost je smrtno nevarna,« v poročilu zapiše Bojan Kos iz PU Kranj in sklene: »Razmere v gorah so resne in trenutno povsem neprimerne. Sobodajalci, na to opozorite tujce in jim odsvetujte odhod v gore.«
Za konec pomembna informacija: Koča pri Triglavskih jezerih, ki stoji med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice, je tako kot večina visokogorskih koč zaprta do maja 2020. Prenočiti je mogoče v bližnjem bivaku – zimski sobi, urejeni leta 1990, ki je opremljena z ležišči in odejami, vendar v njej ni peči, zateklega gornika v bivaku delno ščiti le toplotna izolacija objekta.
Trenutno je stopnja nevarnosti snežnih plazov na celotnem območju Julijskih Alp nad 1800 metri znatna, tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici, enako velja za Kamniško-Savinjske Alpe nad višino 2000 metrov, zato se odsvetuje obisk visokogorja. Na nižjeležečih območjih je stopnja nevarnosti snežnih plazov majhna, prve stopnje, a so tla pomrznjena in spolzka, enako velja za gozdne poti, ki so pokrite z jesenskim listjem, pod njim pa se skrivajo led ali mokre korenine, ki zahtevajo previdnost pri hoji.
V gore vzemite opremo in zdravo kmečko pametStrokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi pove: "Prišel je čas, ko je sneg pobelil gore in se tja lahko odpravijo le najizkušenejši, ki ne samo da opremo imajo, ampak jo znajo uporabljati, poznajo pasti snežnih plazov in drugo. Preostale bodo v zasneženi gorski svet pospremili in za varnejšo pot poskrbeli prostovoljni vodniki PZS in gorski vodniki. Izpostavil bi znanje uporabe planinske in alpinistične opreme, ki je danes lahko dostopna, a nepravilna uporaba in neznanje uporabe za vsakega obiskovalca gora predstavlja veliko nevarnost in tveganje za poškodbe ali smrt. Obiskovanje zasneženih gora zahteva izkušenega planinca s širokim planinskim znanjem in tehnično usposobljenostjo." Med obvezno zimsko opremo poleg osnovne sodijo cepin in prave dereze, ne neki instant gumijasti nadomestek za podplat, lavinski trojček (žolna, sonda in aluminijasta lopata), topla oblačila ter veliko znanja, izkušenj in zdrave kmečke pameti.