Naj velikonočna potica je iz jabolčnih krhljev

OTOČEC – V četrtek dopoldne je na Gradu Otočec na drugem vseslovenskem Festivalu velikonočne potice strokovna komisija, v kateri so bili senzorična preizkuševalka živil mag. Marlena Skvarča, svetovalka za zdravo prehrano Janja Strašek in etnolog Janeza Bogataja, ocenila kar 60 velikonočnih potic iz vse Slovenije. Pri ocenjevanju so upoštevali tako zunanji videz kot tudi notranjo strukturo in okus potice, precej pozornosti so prav tako namenili tehnološki kakovosti izdelave.
Podelili so zlata, srebrna in bronasta priznanja. Največ točk v zlati kategoriji je prejela potica Irene Zupan iz Podbrezij, ki je članica letos ustanovljenega društva podeželskih žena Podbreška potica. Za nadev ni izbrala denimo orehov ali lešnikov, temveč ga je naredila iz suhih jabolčnih krhljev iz domačih podbreških jabolk, med belo moko pa je dodala pest pirine. Komisijo je prepričala s sestavinami, kakovostno peko in harmonijo okusa, ki ga je ustvarila.

V skupini srebrnih potic je bila najboljša potica Jožice Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce. Verčkova, zanimivo, jo še danes peče v potičniku, ki ji ga je poklonila zdaj že pokojna teta. Ob priznanju je dejala, da se je peke učila pri mami in tašči.
Med poticami z bronastim priznanjem je največ točk prejela Jožica Rupar, kuharica na Gradu Otočec, ki je komisijo prepričala z orehovo. Vsako leto pred veliko nočjo jih peče.

Na ocenjevanju razstavljene potice so bile šifrirane, zato člani komisije niso poznali imen avtorjev. Večina jih je bila okroglih, pečenih v okroglem pekaču, ki jim ponekod pravijo tudi šarkelj.

Okrogla se lepše peče

Mag. Skvarča smo povprašali, ali se današnja potica, denimo orehova, kaj razlikuje od tiste, ki so jo pekle naše babice.
»Naj se ne bi. Bistvene so sestavine, ki so bile nekoč zelo dobre in okusne, doma pridelane; od moke in jajc do masla in orehov. Kakovostne sestavine so pogoj za končno kakovost potice,« nam je pojasnila mag. Skvarča in dodala, da so danes sestavine od povsod.
»Hkrati je pomemben pristop. Včasih so gospodinje potice pekle samo za praznike, kar pomeni, da so se na to pripravile in jih pekle skrbno, počasi, z občutkom, vzele so si čas, zato so testo dobro pripravile. Danes hitimo.«
Pojasnila nam je tudi, zakaj je potico najbolje peči v okroglih potičnikih oziroma pekačih. »Okrogli imajo na sredini prazen konus, kar pomeni, da se potica v lončenini lepo peče z vseh strani. Danes so priljubljeni pravokotni pekači, ki gredo v štedilnik, a so okrogli tisti pravi, tradicionalni.«

Festival velikonočne potice organizira Družba Terme Krka, ki tako spodbuja domače, lokalno in dediščino. Izkupiček od prodaje potic, – kar 1700 evrov – je prejela Območna organizaciji rdečega križa Novo mesto, ki bo zbrana sredstva razdelila socialno šibkejšim družinam.
Ob čudoviti razstavi malih, velikih, okroglih in tudi nekaj štirioglatih v grajski sobani je Maja Jug Hartman iz založbe Hart predstavila knjigo prof. Janeza Bogataja z naslovom Slovenska potica, vseh sladic kraljica.
Knjižica ima 60 strani, na katerih nam prof. Bogataj duhovito in pregledno predstavi zgodovino slovenske potice, njene prve omembe, nato pa potice v vsakdanjem življenju, pa tudi malo natančneje raznolike nadeve od orehov do pehtrana in rozin. V tej knjižici o potici izvemo tako rekoč vse.