Neža je sinu umor že zdavnaj oprostila

Umor in povzročitev hude telesne poškodbe tožilstvo očita Andreju Vrščaju, ki je 1. februarja na vrtu družinske hiše na Polzeli s sekiro večkrat zamahnil po zatilju maminega prijatelja Vinka Pekliča. Ta je obležal mrtev, njegove poškodbe so bile usodne, saj je, kot piše v obtožnici, presekanina segla tudi v pljučni kanal, kar je povzročilo hudo notranjo krvavitev. Obenem je obtoženi Vrščaj hudo poškodoval tudi svojo mamo Nežo Vrščaj.


Preden je s sekiro pobil njenega prijatelja Vinka, ki ji je prišel pomagat sekat drva, jo je namreč tako močno odrinil, da je padla in si zlomila roko. Kako je on doživljal tisti dan in čemu sploh je prijel sekiro, je sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, ki predseduje velikemu sodnemu senatu, poskušala izvedeti od obtoženega, ki je vse od krvavega dogodka v priporu, kamor so ga pospremili potem, ko se je predal avstrijskim policistom. Takoj po dejanju je sedel v svoj avto in se odpeljal proti Velenju in naprej proti Koroški in v Pliberku prestopil državno mejo.

Vrščaj je na sodišču dejal, da se usodnega trenutka, ko je zamahnil s sekiro po Vinkovem zatilju, ne spominja. Obtožnici je ugovarjal Vrščajev zagovornik Ivan Levec, češ da ni šlo za umor, saj da se je Peklič branil. In da naj bi tudi izvedenka sodnomedicinske stroke Simona Šraml Zatler ugotovila obrambne poškodbe, kar bi lahko pomenilo, da ni šlo za zahrbten umor, ko je bil Peklič proti krvniku obrnjen s hrbtom in napada ni pričakoval. Na to se je oglasil tožilec Gorazd Kacijančič, ki je dejal, da sodni senat ni ugotovil nepravilnosti. S tem se je strinjala tudi predsedujoča sodnica, ki je zato sklenila, da bo sodišče o morebitni modifikaciji obtožnice odločalo šele, ko bodo izvedeni vsi dokazi. Zatem je sodnica začela zaslišanje obtoženega Vrščaja, ki je najprej prebral pisni zagovor, nato pa odgovarjal na vprašanja.

Psihične težave

Povedal je, da je Vinka poznal še iz časov, ko je delal v skladišču Tovarne nogavic Polzela, sam pa je takrat delal v kuhinji. Večkrat so se kaj pošalili. V zagovoru se je dotaknil tudi svojega očeta, ki je po ločitvi ostal v Nemčiji, a ga je zelo prizadelo, ko je doživel možgansko kap in oba z mamo sta se vozila k njemu, da bi mu pomagala. Zatem je, na trenutke zmedeno, pojasnjeval svoje težave, ki so se kar vrstile. »Včasih so se pojavili nenavadni zvoki, ki so me zelo vznemirili. Vse se je dogajalo zelo hitro. Hitro in večkrat sem se tudi zaljubil. Tudi v prijatelja Edina M., in to iz sočutja. On je iz Bosne, se mi je pa smilil, ker se je moral večkrat seliti sem in tja … Pa knjige sem veliko bral in bil večkrat v emocijskem stanju,« je pojasnjeval.


Prav tako je jemal zdravila, saj je že prej imel težave, zdravil se je tudi že v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Povedal je, da so ga konec januarja zelo vznemirile novice o koronavirusu in brexitu, ki jih je spremljal po medijih. Spomnil se je tudi, da je prijatelja Edina vprašal, ali bi šel usodnega dne z njim, da bi mami pomagala pri spravilu drv. Ko sta se pripeljala domov, je tam že bil tudi Vinko, ki je z mamo prijateljeval. »Zelo mi je žal za to, kar sem naredil. Opravičujem se mami in Vinkovi družini, ker vem, da sem jih prizadel,« je dejal. Med branjem je večkrat zajokal. V nadaljevanju pa večkrat ponovil, da se ne spomni, kdaj in kako je zamahnil proti Vinku.

Dejal je tudi, da na Vinka ni bil jezen, čeprav je pozneje njegova mama Neža omenila, da je bil nanj malce ljubosumen. Iz nadaljnjega zasliševanja sodnice, sosodnice in tožilstva je bilo mogoče izluščiti, da pokojni Vinko ni maral Andrejevega prijatelja Edina. Ta je bil v času umora pri Vrščajevih, a je v Andrejevi sobi počival, zato samega dogajanja na vrtu ni videl. Obdolženi pa je na vprašanje sodnice, ali se je pokojnega bal, odgovoril, da je imel do njega strahospoštovanje.


Mama obdolženega je dejala, da ji je žal, da dogodka ni mogla preprečiti. Njene izjave se od tistih, ki jih je dala takoj po dogodku kriminalistom, pozneje pa v preiskavi in zdaj v sodni dvorani, nekoliko razlikujejo. Je pa vedela, kot je dejala, da Vinko Andrejevega prijatelja Edina ni maral, zato ni želela, da bi tudi Edin na vrtu pomagal cepiti drva, čeprav je to hotel. »Tisti dan Andrej ni bil priseben. Imel je težave,« je dejala. In dodala, da je sinu že zdavnaj vse oprostila in bi, če bi lahko, umaknila tudi ovadbo zaradi tega, ker si je pri padcu, ko jo je potisnil, zlomila roko.