O usodi nasilnega župnika odloča Vatikan

LJUTOMER – V Slovenskih novicah smo prejšnji teden podrobno poročali o tem, da je moral Andrej Zrim, župnik župnije Janeza Krstnika v Ljutomeru, zaradi suma kaznivega dejanja ter po dekretu murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa zapustiti ljutomersko župnijo. Zrim je do konca postopka umaknjen iz župnije ter do nadaljnjega ne opravlja pastoralnega dela med ljudmi, njegove zadolžitve je prevzel tamkajšnji kaplan, zadeva pa še niti zdaleč ni končana.

Že v prvem sporočilu javnosti je škof Štumpf sporočil, da se je Zrim moral umakniti »po navodilih Zakonika cerkvenega prava in na osnovi mnenja Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab, ki deluje pri Slovenski škofovski konferenci«. S škofom se je po umiku župnika Zrima sestal tudi ljutomerski župnijski pastoralni svet, saj naj bi bili člani sveta po naših informacijah prepričani, da gre za prestrog ukrep. Škof pa naj bi pojasnil, da se s primerom ukvarjajo v – Vatikanu!

Spolne zlorabe v cerkvenih dokumentih

Zrim je bil tudi dekan ljutomerske dekanije, ki seže po desnem bregu reke Mure vse od Apaške doline (meje z Avstrijo) čez Gornjo Radgono, Radence, Križevce in Veržej do Razkrižja oziroma hrvaške meje, zato so bile reakcije ljudi pričakovano burne. Nekateri Ljutomerčani podpirajo odločitev vodstva škofije in sploh Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem, drugi pa so prepričani, da je odločitev prestroga in da je včasih – kljub ničelni toleranci do nasilja nad otroki – treba »našeškati kakšnega poredneža, ki ovira verouk«.

Škof Štumpf je pozval vernike in javnost, naj se vzdržijo sodb »zaradi zaščite žrtev in varovanja dobrega imena gospoda Zrima«.
A Zrim je že v preteklosti prestopil mejo, pred 15 leti so ga že obsodili na sodišču v Gornji Radgoni: pravnomočno je bil obsojen na pogojno zaporno kazen, zaradi fizičnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Takrat mu je sodišče v Gornji Radgoni dokazalo, da naj bi pri verouku udaril mladoletnega fanta. Tudi pozneje so se vrstile pritožbe na Cankovi in v Ljutomeru, kjer naj bi nekoč celo deklico udaril s svetim pismom po glavi, nekoga drugega pa s cerkvenimi ključi.

Zaradi cerkvenega molka – Štumpf je zapisal, da škofija »omenjenega postopka ne bo komentirala, dokler ta ne bo zaključen« – pa se v javnosti pojavljajo namigovanja, da pri Zrimu ni šlo zgolj za fizično nasilje nad otroki. Namigovanj škof ni zanikal, ampak jih je še podžgal z navedbo dveh dokumentov, po katerih so osumljenega Zrima umaknili iz župnije: prvi dokument so Smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani klerikov, članov redovnih skupnosti in drugih cerkvenih delavcev v Cerkvi na Slovenskem, drugi dokument pa Pravilnik Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem.

Dva meseca čakanja

Zrim je domnevno moral zapustiti ljutomersko župnijo zaradi pritožb (več) staršev, da nadleguje njihove otroke. Za kakšno nadlegovanje naj bi šlo, še ni znano; preseneča pa dejstvo, da v celotno zadevo niso vključeni uradni organi pregona, čeprav bi po mnenju nekaterih pravnikov morala tovrstna preiskava potekati po uradni dolžnosti. Tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš nam je lahko povedala zgolj, da policija ni prejela nobene prijave, ne staršev ne kogar koli drugega, in zato ne izvajajo poizvedovanja.

Škof Štumpf pa je v svoji izjavi pojasnil: »Škofija Murska Sobota je vse vključene v ta postopek seznanila z možnostjo prijave pri državnih oblasteh, potekom postopkov pri cerkveni oblasteh in ponudila psihološko ter pravno pomoč domnevni žrtvi.« Pojasnjuje pa tudi, kdaj se državnih oblasti ne vključi: »Če domnevna žrtev oziroma svojci to izrecno zavrnejo in želijo, da se postopek vodi zgolj pred cerkvenim sodiščem ter hkrati ne obstaja zakonska dolžnost prijave primera državnim organom.«
Zrim naj do konca postopka ne bi bil premeščen v drugo župnijo, doma čaka na odločitev pravnikov v Vatikanu. Kako dolgo bo trajalo odločanje na Svetem sedežu, še ni znano; po naših zanesljivih podatkih pa odločanje vatikanske kongregacije za verske nauke traja približno dva meseca, v primeru pritožbe papežu pa se zna obravnava še zavleči.