Ob Dinamovi zmagi bi norel

PJONGČANG – Moška tekma s skupinskim startom na 15 km, zadnja posamična tekma v biatlonu na 23. ZOI, se je razpletla z zmagoslavjem prvega zvezdnika Martina Fourcada. Toda francoski as se je moral nadvse potruditi, da je v ciljnem sprintu po fotofinišu vendarle strl odpor Nemca Simona Schemppa. Tako se je Fourcade ovenčal s svojim drugim naslovom olimpijskega prvaka v Pjongčangu in skupno četrtim v karieri, bronasto kolajno pa si je pritekel in pristreljal Norvežan Emil Hegle Svendsen (+ 11,2). Do tretjega streljanja je bil v igri za odličje tudi Jakov Fak, na žalost pa si je nato z enim zgrešenim strelom nabral dobrih trideset sekund zaostanka, ki jih kljub vsem pobeljenim tarčam na zadnjem strelskem postanku ni mogel več izničiti. V cilj je pritekel kot deseti, pri čemer ga je od tretjeuvrščenega Svendsna ločilo 24,9 sekunde. »To je bila prava moška preizkušnja, na kateri sem poskušal iz sebe iztisniti, kolikor sem lahko, pri tem prekoračil mejo svojih zmožnosti, za kar sem tudi plačal davek. Proti koncu nisem imel več energije, že sam pogled proti vrhu hriba mi je povzročal bolečine, kaj šele garanje do vrha,« je Fak opisal včerajšnje trpljenje, na katerem se je od boja za vrh poslovil po zgrešenem 15. strelu.


»Preden sem sprožil, sem že odložil puško, ker me je v očeh zmotila solza. Čeprav sem vso proceduro ponovil še enkrat, je očitno nisem izvedel dovolj dobro,« je pojasnil drugouvrščeni s preizkušnje na 20 km ter priznal, da sta ga kolajna in celotno dogajanje okrog nje čustveno (iz)praznila, toliko bolj zaradi zdravstvenih težav v prejšnjih sezonah. Po velikem uspehu ni mogel zatisniti očesa.

Ni mogel (za)spati

»Trudil sem se, da bi zaspal, a mi ni uspelo, ker je bilo v meni toliko čustev. To zagotovo vzame nekaj moči. Potreboval bi vsaj deset ur spanca, zbral sem jih le šest,« je zaupal Fak in ponovil, da je po vsem, kar je prestal v prejšnjih zimah, korejski podvig zanj velikanska zmaga. Kljub temu si je želel uprizoriti še eno vrhunsko predstavo, ni manjkalo veliko, pa bi bil na strelišču vnovič stoodstoten. »V teku pa je to očitno največ, kar ta čas zmorem, če bi lahko več, bi z veseljem še dodal, vendar je bila to očitno res moja meja,« je pojasnil Jakov in z nasmeškom dodal: »Ko bom prišel v sobo in vzel kolajno iz predala, bom spet odlične volje, če pa bodo povrhu nogometaši Dinama v hrvaškem derbiju premagali Hajduk, bom norel od navdušenja.« Na tekmi je nastopil tudi Klemen Bauer, ki po štirih kazenskih krogih ni mogel izvleči več od 20. mesta. »Kadar tekmovalec svoje naloge ne opravi brezhibno, seveda ne more biti zadovoljen. Napadal sem najvišje uvrstitve, kar se je videlo že od starta naprej. Želel sem se prebiti čim bolj v ospredje, od koder bi lažje nadzoroval tekmo, zato sem tvegal. Medtem ko sem napako pri prvem streljanju še lahko nadomestil s hitrim tekom, se je po treh zgrešenih strelih v stoječem položaju naredila luknja, ki je nisem mogel več zakrpati. Na žalost se mi ni izšlo povsem po željah, ste pa lahko znova videli, kako razburljiv zna biti naš šport,« je dejal 32-letni Ihanec.