POT OB ŽICI
Ob poti okupirane Ljubljane podirali spomenike in lupili lubje
Pohod ob žici je največja rekreativna prireditev v Sloveniji. Naše glavno mesto so med vojno ogradili z zidovi in žico.
Odpri galerijo
Pohod po poteh okupirane Ljubljane PST, 5.5.2018. FOTO: Jože Suhadolnik
LJUBLJANA – Če Berlinčani ohranjajo spomin na zid, ki je v časih hladne vojne delil njihovo mesto, in na tisoče žrtev neuspelih prebegov, pri nas ne manjka ljudi, ki bi spomin na skoraj 1200 dni obkolitve Ljubljane z notranje strani najraje kar zadušili. Ali pa bi množične tekmovalne in rekreativne pohode ohranili, ne bi pa pretiravali z omenjanjem zgodovinskega ozadja zanje.
Pot naj ostane Pot, Zeleni prstan in kar je še ideološko neopredeljenih poimenovanj, toda ne sme se pozabiti, kdaj in v kakšnih okoliščinah je Ljubljana postala z vseh strani zaprto in zastraženo mesto.
Med drugo svetovno vojno je napad sil osi na Jugoslavijo že po nekaj dneh pripeljal do njenega vojaškega zloma in razdelitve med okupatorje. Italijani, ki so si po prvi svetovni vojni že prisvojili primorski del s Slovenci poseljenega ozemlja, so zasedli še osrednji del tedanje Dravske banovine in ga imenovali Provinzia di Lubiana, Ljubljanska pokrajina.
Poskusi okupacijskih oblasti, da bi zadušile odpor in pretrgale povezave Ljubljane s partizanskimi skupinami v okolici, niso bili uspešni. Zato so februarja 1942 na ukaz komisarja Emilia Graziolija in generala Maria Robottija mesto obdale z bodečo žico in bunkerji ter svoje ukrepe potkrepili še s policijsko uro. Nekaj pozneje objavljena okupatorjeva uredba je grozila: »Proti osebam, ki bi poskušale priti v mesto ali oditi iz njega na drugih krajih, kot so našteti v 2. členu (t. i. bloki Brezovica, Dravlje, Št. Vid, Kleče, Ježica, Tomačevo, Hrastje, Zalog, Dobrunje, Studenec-Ig in Škofljica), se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, tj. od 19. do 7. ure, pa brez poziva.«
Tako je nastal 34 km dolg obroč, ki so ga Italijani še dograjevali. Izselili so več kot 40 hiš v neposredni bližini osem do 10 metrov širokega povsem očiščenega pasu vzdolž dva metra visoke žične ograde, ki jo je stražilo 1300 vojakov s 110 mitraljezi, 13 minometi in 12 topovi. Ljubljana je bila z žico in bunkerji obdana 1171 dni.
Po italijanski kapitulaciji so pas utrdb do konca vojne s pridom uporabljali še tudi Nemci. Čez noč ga niso odstranili niti osvoboditelji, saj jim je prišel prav za obvladovanje položaja.
Pot naj ostane Pot, Zeleni prstan in kar je še ideološko neopredeljenih poimenovanj, toda ne sme se pozabiti, kdaj in v kakšnih okoliščinah je Ljubljana postala z vseh strani zaprto in zastraženo mesto.
Med drugo svetovno vojno je napad sil osi na Jugoslavijo že po nekaj dneh pripeljal do njenega vojaškega zloma in razdelitve med okupatorje. Italijani, ki so si po prvi svetovni vojni že prisvojili primorski del s Slovenci poseljenega ozemlja, so zasedli še osrednji del tedanje Dravske banovine in ga imenovali Provinzia di Lubiana, Ljubljanska pokrajina.
Poskusi okupacijskih oblasti, da bi zadušile odpor in pretrgale povezave Ljubljane s partizanskimi skupinami v okolici, niso bili uspešni. Zato so februarja 1942 na ukaz komisarja Emilia Graziolija in generala Maria Robottija mesto obdale z bodečo žico in bunkerji ter svoje ukrepe potkrepili še s policijsko uro. Nekaj pozneje objavljena okupatorjeva uredba je grozila: »Proti osebam, ki bi poskušale priti v mesto ali oditi iz njega na drugih krajih, kot so našteti v 2. členu (t. i. bloki Brezovica, Dravlje, Št. Vid, Kleče, Ježica, Tomačevo, Hrastje, Zalog, Dobrunje, Studenec-Ig in Škofljica), se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, tj. od 19. do 7. ure, pa brez poziva.«
Tako je nastal 34 km dolg obroč, ki so ga Italijani še dograjevali. Izselili so več kot 40 hiš v neposredni bližini osem do 10 metrov širokega povsem očiščenega pasu vzdolž dva metra visoke žične ograde, ki jo je stražilo 1300 vojakov s 110 mitraljezi, 13 minometi in 12 topovi. Ljubljana je bila z žico in bunkerji obdana 1171 dni.
Po italijanski kapitulaciji so pas utrdb do konca vojne s pridom uporabljali še tudi Nemci. Čez noč ga niso odstranili niti osvoboditelji, saj jim je prišel prav za obvladovanje položaja.
