Ob prvem vzponu je bil Triglav še tritisočak

STARA FUŽINA – Te dni zagotovo ni bolj ponosnih Slovencev od Bohinjcev! Začenja se namreč praznovanje 240. obletnice prvega vzpona na naš narodni simbol in domovinski prestol – Triglav, in prav štirje pogumni Bohinjci so premagali strah pred neznanim in vstopili v legendo. Večina med nami se zagotovo niti ne zaveda, kako izjemno junaško dejanje so 26. avgusta 1778 opravili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in vodja odprave Lovrenc Willomitzer. Samo pomislimo, s kakšno opremo so se vrli Bohinjci podali v neznane strme pečine, kjer ni bilo nobenih poti, jeklenic in planinskih postojank! Po takratnih meritvah je bil Triglav celo tritisočak, saj so leta 1744 z astrolabom in kotomerom izmerili višino kar 3018,7 metra. Takratni vzpon je eden prvih zahtevnih alpinističnih vzponov na svetu, trajal je kar tri dni. Junaki so se iz Stare Fužine prek Velega polja in mimo današnje Kredarice in čez Triglavski ledenik po severnem robu povzpeli na vrh.

Bohinj – zibelka svetovnega alpinizma

Ne samo da so štirje junaki s tem Bohinj za vedno naredili za srce slovenskega gorništva, po njihovi zaslugi je med poznavalci postal tudi zibelka svetovnega alpinizma. Pri osvajanju nedosegljivega so namreč prehiteli vse največje alpske narode, ki so se v tistem času seveda trudili, da bi osvojili svoje najvišje vrhove.


Triglav je bil osvojen 8 let pred Mont Blancom, 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom.
Seveda pa prvopristopniki na vrh niso stopili po naključju ali iz romantičnih vzgibov. V tistem času se namreč ni kar tako hodilo v hribe, v višja nadstropja so ljudi gnala le bogata lovišča divjadi, gorski pašniki za živino in rudno bogastvo. Zato ni nobeno naključje, da so bili med prvopristopniki dva rudarja in divji lovec, kot vodja pa zdravnik, pomembna okoliščina pa je, da je bil konec 18. stoletja lastnik bohinjskih fužin prav razsvetljeni baron Žiga Zois. Potem ko je botaniku in raziskovalcu Baltazarju Hacquetu leta 1777 spodletel poskus osvojitve Triglava, je baron Zois razpisal nagrado, da bi bil vrh čim prej osvojen. O njeni višini zgodovina molči, zagotovo pa je imel Zois tudi gospodarske namene in je od prvopristopnikov hotel tudi podatke o morebitnih nahajališčih železove rude v bližini Triglava.

So bili samo trije?

Železnega zaklada na Triglavu očitno niso našli, so pa prvopristopniki na vrhu v lepem vremenu uživali kar dve uri in v tem času vklesali v skalo začetnice svojih imen in začetnice kralja Jožefa II., barona Žiga Zoisa in drugih pomembnežev. In prav te inicialke so spodbudile tudi eno največjih skrivnosti osvajanja Triglava, ki verjetno nikoli ne bo odkrita, in sicer, ali niso bili morda le trije prvopristopniki. Ko je Hacquet leto pozneje le priplezal na vrh, je med vklesanimi začetnicami namreč manjkala tista od Štefana Rožiča. Raziskovalci so to pozneje tolmačili s tem, da je skalo morda poškodovala strela ali da jo je prekrival sneg, potem pa je šlo vse skupaj v pozabo.


A ljudski glas o tem nikakor ni utihnil in ko so 200 let pozneje Bohinjci pri kiparju Stojanu Batiču naročili spomenik štirim srčnim možem, ki so ga postavili ob obletnici leta 1978, je bil ta verjetno kar v veliki dilemi, koliko mož naj upodobi. Govorice o tem, da naj bi se zamolčalo, da eden naj ne bi bil na vrhu, so se ponovno razplamtele, spodbudile pa so jih najdbe v dunajskem arhivu, kjer naj bi bili v nekih zapiskih med prvopristopniki omenjeni le trije. Po sledovih teh govoric je šel tudi takratni predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miha Potočnik in menda celo prosil Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), ali bi lahko malo pregledali svoje arhive in potrdili število prvih osvajalcev. PZS menda nikoli ni dobila odgovora od SAZU, s spomenikom pa niso mogli več čakati, zato je tudi uradno in za vedno obveljalo, da so bili srčni možje štirje. Mimogrede, če ste te dni v Bohinju, ne bodite začudeni, ker spomenika v Ribčevem Lazu ni na svojem mestu; načel ga je zob časa in občina ga je dala obnoviti, da bo na dan obletnice lep in sijoč.


Ne glede na število srčnih mož pa je njihovo dejanje 240 let pozneje poenotilo Bohinjce v ponosu. »Triglav in srčni Bohinjci so naši, nihče nam jih ne more vzeti. S ponosom se spominjamo na njih, saj so njihove vrednote, srčnost, pogum, vztrajnost in dostojanstvo, tudi naše vrednote. To nas je v tem letu združilo in ves Bohinj se pripravlja na praznovanje. Turizem, šole, vrtci, planinska društva, občina, krajevne skupnosti, vidni posamezniki, skratka, aktiviral se je ves Bohinj,« je vzdušje v tem prazničnem letu opisal Bojan Traven, predsednik organizacijskega odbora za praznovanje 240. obletnice prvega pristopa na Triglav.