PODOBNI
Odkrila je kos nakita, namenjen njegovi ljubici
Kenneth Branagh pustil Emmo Thompson zaradi Helene Bonham-Carter. Oskarjevka meni, da se je v drugo igralko zaljubil, ker sta si podobni.
Odpri galerijo
Stoji ob postelji, prav tisti, v kateri je noč za nočjo spala ob svojem možu, in neutolažljivo joče, medtem ko v ozadju odzvanjajo melanholični napevi Joni Mitchell. Če je do tistega trenutka verjela v moč njune ljubezni, je tedaj, ko je našla nakit, ki ga je mož kupil drugi, spoznala svojo zmoto. Tako gre ena najbolj znamenitih scen romantičnega filma Pravzaprav ljubezen, v kateri je Emma Thompson v vlogi prevarane žene pretakala tako ganljive in prepričljive solze, da ji to ni prineslo zgolj kritiškega aplavza, ampak so z njo jokali tudi gledalci. A srce parajoče igre ne more pripisati zgolj naravnemu igralskemu daru. »Ta prizor mi je bil še preveč blizu. Imela sem ogromno vaje iz joka v spalnici, veliko preveč,« priznava zvezdnica, ki je dan za dnem skrivaj točila solze, ko je po osmih letih, skoraj desetletje pred snemanjem omenjenega filma, razpadel njen zakon s Kennethom Branaghom. Kot v filmu zaradi druge ženske.
Od trenutka, ko sta se Emma in Kenneth leta 1987 spoznala in dve leti pozneje poročila, sta veljala za zlati par britanske kinematografije. Njuno ljubezen so nekateri primerjali celo s strastno romanco med Richardom Burtonom in Elizabeth Taylor. Toda leta 1995 sta se ločila, uradno zaradi različnih in natrpanih urnikov, v resnici pa se je Kennethu že leto prej med snemanjem filma Mary Shelley’s Frankenstein srce ogrelo za Heleno Bonham-Carter.
»Ken mi je grdo zlomil srce, globoko me je prizadel. Dobro sem vedela, kaj pomeni najti kos nakita, ki pa ga ljubljeni ni namenil tebi,« je razkrila Thompsonova. Prevara in ločitev sta jo pahnili v depresijo, ki jo je še poslabšalo, da je pred svetom poskušala kazati veder obraz. »Še preveč prakse imam iz skrivnega joka v spalnici, od koder sem nato morala odkorakati in hliniti vedrino.« Čeprav ji je srčno bolečino nato uspelo preliti v genialno upodobitev lika prevarane žene, še prej, le leto po ločitvi, pa občuteno spisan scenarij filmske adaptacije literarne klasike Razsodnost in rahločutnost, ki ji je prinesel oskarja za najboljši scenarij.
»Delo me je rešilo,« priznava oskarjevka, četudi je pomembno vlogo igral tudi Greg Wise, soigralec iz Razsodnosti in rahločutnosti, ki je »pobral zlomljene koščke mojega srca in ga znova zlepil«. Za vselej, saj se je njuno ljubimkanje prevesilo v ljubezen, ki sta jo 1999. okronala z rojstvom hčerke Gaie in štiri leta pozneje še z izmenjavo poročnih zaobljub.
Emma je Heleni že davno oprostila, da ji je ukradla moža. »Od tedaj je preteklo že ogromno vode, kuhanje zamere bi tako bilo nesmiselno, pa tudi energijo mi je žal tratiti za kaj takega. S Heleno sva zakopali bojno sekiro.« Še več, kolegialno sta si podali roke tudi pri snemanju dveh delov iz pravljične filmske franšize o Harryju Potterju, leta 2007 in 2011, ko sta se bolje spoznali; Thomsonova je začela razumeti, čemu se je Kenneth vanjo zaljubil. »Obe sva rahlo zmešani in z nekonvencionalnim modnim slogom, ki bi ga kdo verjetno označil za modno neozaveščenost. Morda naju je zato Ken obe ljubil. Helena je čudovita ženska.«
Od trenutka, ko sta se Emma in Kenneth leta 1987 spoznala in dve leti pozneje poročila, sta veljala za zlati par britanske kinematografije. Njuno ljubezen so nekateri primerjali celo s strastno romanco med Richardom Burtonom in Elizabeth Taylor. Toda leta 1995 sta se ločila, uradno zaradi različnih in natrpanih urnikov, v resnici pa se je Kennethu že leto prej med snemanjem filma Mary Shelley’s Frankenstein srce ogrelo za Heleno Bonham-Carter.
»Ken mi je grdo zlomil srce, globoko me je prizadel. Dobro sem vedela, kaj pomeni najti kos nakita, ki pa ga ljubljeni ni namenil tebi,« je razkrila Thompsonova. Prevara in ločitev sta jo pahnili v depresijo, ki jo je še poslabšalo, da je pred svetom poskušala kazati veder obraz. »Še preveč prakse imam iz skrivnega joka v spalnici, od koder sem nato morala odkorakati in hliniti vedrino.« Čeprav ji je srčno bolečino nato uspelo preliti v genialno upodobitev lika prevarane žene, še prej, le leto po ločitvi, pa občuteno spisan scenarij filmske adaptacije literarne klasike Razsodnost in rahločutnost, ki ji je prinesel oskarja za najboljši scenarij.
»Delo me je rešilo,« priznava oskarjevka, četudi je pomembno vlogo igral tudi Greg Wise, soigralec iz Razsodnosti in rahločutnosti, ki je »pobral zlomljene koščke mojega srca in ga znova zlepil«. Za vselej, saj se je njuno ljubimkanje prevesilo v ljubezen, ki sta jo 1999. okronala z rojstvom hčerke Gaie in štiri leta pozneje še z izmenjavo poročnih zaobljub.
Emma je Heleni že davno oprostila, da ji je ukradla moža. »Od tedaj je preteklo že ogromno vode, kuhanje zamere bi tako bilo nesmiselno, pa tudi energijo mi je žal tratiti za kaj takega. S Heleno sva zakopali bojno sekiro.« Še več, kolegialno sta si podali roke tudi pri snemanju dveh delov iz pravljične filmske franšize o Harryju Potterju, leta 2007 in 2011, ko sta se bolje spoznali; Thomsonova je začela razumeti, čemu se je Kenneth vanjo zaljubil. »Obe sva rahlo zmešani in z nekonvencionalnim modnim slogom, ki bi ga kdo verjetno označil za modno neozaveščenost. Morda naju je zato Ken obe ljubil. Helena je čudovita ženska.«