Pasji dnevi bodo trajali do konca avgusta

Sezona dopustov je na vrhuncu in to je čas, ko si želimo lahkotnejših tem. A v začetku tedna smo v vseh medijih brali, poslušali ali gledali pretresljiva poročila o požarih, ki so pustošili v Grčiji. Število žrtev je podobno tistim ob lanskih požarih na Portugalskem. Požari ob poletni vročini v Sredozemlju niso ravno presenečenje, so pa zelo nenavadni na severu Evrope, te dni se z njimi spopadajo na Švedskem, v Latviji in ponekod v Sibiriji, prej so pustošili po Norveški. Poletna vročina, pripekajoče sonce in suša ustvarjajo razmere za požare v naravi, veter pa prispeva k njihovemu hitremu širjenju. K nastanku lahko prispevajo tudi ljudje z nepazljivostjo ali celo namernim podtikanjem. Na drugi strani Atlantika o njih poročajo v Kanadi, kjer sta njihovo letošnje število in obseg presegla desetletno povprečje. Tam jih več kot polovico zaneti strela. A niso samo požari tisti, ki pestijo ljudi, tudi vročinski valovi ogrožajo zdravje in celo življenja, da slabega počutja in zmanjšane delovne storilnosti niti ne omenjam. Najhuje je že nekaj časa na Japonskem, a tudi temperaturne razmere v večjem delu severne Evrope že nekaj časa močno odstopajo od običajnih, saj je tako vroče, kot je običajno v južni Evropi.

V naših krajih si bomo poletje 2018 zapomnili po pogostih krajevnih plohah in nevihtah. Junija sta bila le dva dneva, ko nikjer v Sloveniji ni bilo dežja, v juliju pa sta bila doslej povsod suha le 2. in 7. dan meseca. Če nevihte občasno ne bi bile tako močne, da so povzročile škodo, bi lahko poletje označili za povsem prijazno, saj nam je do zdaj prizaneslo s hudo vročino. Kljub temu je zaradi pogostih ploh in neviht marsikdo nad njim razočaran. V zadnjih nekaj letih je bilo nadpovprečno oblačno in v večjem delu države obilno namočeno poletje 2014.

V Sloveniji to poletje še nismo imeli vročinskega vala, čeprav je temperatura večino časa nad dolgoletnim povprečjem. Seveda se ti lahko razvijejo tudi avgusta. Najhujši vročinski val je zahodno Evropo zajel avgusta 2003 in po ocenah epidemiologov v zahodni Evropi zahteval od 50.000 do 70.000 življenj. Po tej trpki izkušnji so v večini večjih mest v zahodni in deloma srednji Evropi razvili in vpeljali sisteme za zgodnje opozarjanje in ukrepanje ob vročinskih valovih. Najtežje jih prenašamo v prvi polovici avgusta, v drugi polovici meseca pa so, tudi če je čez dan zelo vroče, noči že toliko daljše, da si vsaj v drugi polovici noči oddahnemo od vročine.

V ponedeljek so se začeli tako imenovani pasji dnevi in bodo trajali do 23. avgusta. Ime so dobili po zvezdi Sirij v ozvezdju Veliki pes. Že v antiki je v širšem sredozemskem območju to obdobje veljalo za čas, ko je navadno vročina najbolj neznosna. V starem Rimu so se premožnejši sloji umaknili iz mest v letne rezidence, da so se izognili zaradi vročine nezdravim razmeram. Tako ravnanje bi lahko označili za prve preventivne ukrepe ob vročinskih valovih. Sodobna družba ima izdelane sisteme za opozarjanje na vročinske valove in navodila, kako ravnati, da ublažimo njihove učinke. V prihodnje bo treba razmišljati tudi o učinkovitih dolgoročnejših ukrepih prilagajanja na poletno vročino, saj je pogostost in intenzivnost vročinskih valov tesno povezana z naraščanjem povprečne svetovne temperature. Prilagoditi bo treba infrastrukturo, stavbe in poseči v zasnovo mest. Množična uporaba klimatskih naprav sicer zagotavlja optimalne toplotne razmere v zaprtih prostorih, žal pa jih poslabšuje na prostem in je velik porabnik električne energije. Izziv bo tudi prilagajanje na druge ekstremne dogodke, kot so vse pogostejši intenzivni nalivi, močni sunki vetra ob neurjih in toča.