Pošten in izobražen Štajerec je goden za predsednika

Ko smo se nekoč po dolgem trojanskem klancu, ko še ni bilo avtoceste in najdaljšega cestnega predora, pripeljali do Konjškove gostilne na Trojanah, smo rekli, da smo prispeli na Štajersko. Šele ko pogledamo na zemljevid Slovenije z vrisanimi mejami pokrajin, lahko opazimo, kako velika je. Štajerska, da, največja je.
 

Festival sprehodov

Napotimo se najprej v štajersko prestolnico, Maribor, drugo največje slovensko mesto. Njihov še povsem sveži prospekt ga že na prvi strani razglaša kot mesto najstarejše trte na svetu; trta si je svoje mesto prislužila celo v slavni Guinnessovi knjigi rekordov. Mariborčanom je letos za las uspelo izpeljati trgatev stare trte. Mestni viničar Stane Kocutar je na prireditvi spomnil zbrane, da letos mineva 30 let, odkar so začeli podeljevati cepiče stare trte: »To počnemo spomladi ob slovesnem rezu, a prvega je jeseni 1990 ob trgatvi prejel takratni ljubljanski župan Jože Strgar in ta potomka stare trte še vedno raste na Ljubljanskem gradu. Doslej smo podelili 137 potomk, ki rastejo po Sloveniji, in 91 v tujini. Letos smo pridelali 61 kilogramov grozdja, kolikor jih je pridelala stara trta točno pred 30 leti.«

Pa trta ni edina znamenitost, s katero se lahko pohvalijo Mariborčani, ki so si s trdim delom zaslužili, da imajo v mestu sedež Pošte Slovenije, svojo univerzo, klinični center in še kaj. »Maribor je ugnezden ob reki Dravi v objemu zelenih gozdov Pohorja in slikovitih vinorodnih gričev,« pravijo na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje.

»Spojen je s čudovitim zaledjem najvzhodnejšega koščka Alp in razgibanih Slovenskih goric ter z reko povezan z ravnico Dravskega polja. Maribor je: mesto evropske prestolnice kulture 2012, splavarsko mesto 2012, prejemnik bronastega znaka Slovenia Green Destination, evropsko mesto športa 2018, ena od TOP 10 svetovnih turističnih destinacij po mnenju številnih medijev, središče ene najhitreje razvijajočih se destinacij v Sloveniji in mesto najstarejše trte na svetu, svetovne znamenitosti, ki privablja množico turistov v svojo Hišo Stare trte tudi iz najbolj oddaljenih krajev sveta.«

Mariborčani se kajpak lahko pohvalijo še z Zlato lisico, svetovnim smučarskim pokalom za ženske, festivalom Lent, Borštnikovim srečanjem, največjim martinovanjem v Sloveniji in celo vrsto drugih dogodkov. Kar kaže, da so Štajerci tudi zelo družabni. Zelo pohvalno, izmislili so si še eno zadevo – pred Ljubljano, seveda –, in to je Festival sprehodov.
Zagotovo bomo v Mariboru našli še marsikaj zanimivega, na primer njihovo Piramido, ki bi kaj kmalu lahko postala skoraj tako slavna, kot so domnevne bosanske piramide v Visokem. Mariborčani poznajo o Piramidi, ki je priljubljena sprehajalna pot nad mestom ob Dravi in nekakšen podaljšek mestnega parka, nešteto zgodb iz preteklosti, tudi o gradu iz 12. stoletja, ki je nekoč stal na vrhu 386 metrov visokega hriba piramidne oblike.
 

Vse po tri

Leta 2015 je Piramido natančno izmeril dr. Semir Osmanagić, odkritelj piramid v Visokem, ki je na koncu le priznal: »Z gotovostjo lahko potrdim, da ni piramida, je torej povsem naraven hrib. Če sem razočaran? Po opravljenih raziskavah nisem razočaran. Šlo je le za to, da do take trditve pridemo s strokovnimi metodami oziroma snemanji.«

Poleg Piramide je znana še sosednja Kalvarija, na katero lahko pridete po znamenitih mariborskih štengah, 455 kamnitih stopnicah, kot vabijo Mariborčani, ki pa so upravičeno ponosni še na svoje Pohorje: »To je neokrnjena narava tik ob mestu, ki domačinom in obiskovalcem ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v vseh letnih časih. Z gondolo, peš ali s kolesom lahko pridete po najčudovitejši razgled na mesto.«

V tem koronskem času boste povsod bolj ali manj lačni, a je prav, ko že omenjamo Pohorje, da povemo še kaj o slastnih jedeh. Ko so izbirali deset najbolj priljubljenih slaščic, niso pozabili tudi na legendarno pohorsko omleto. Pravijo, da se je nekoč pojedlo ogromno pohorskih omlet, ki so bile na začetku njihovega pohoda na slovensko kulinarično sceno res nekaj posebnega. Originalni recept je slonel na trojkah: tri jajca, tri žlice moke, tri žlice sladkorja, tri žlice brusničnega džema, ena sladka smetana in sladkor v prahu.

Pred leti so celo razmišljali o zaščiti pohorske omlete, ki je delo kuharja Franca Pogačarja. Med posameznimi domovi na Pohorju je s pohorsko omleto vladala konkurenca, kuharji pa so recepture nekako po svoje spreminjali. Še ena jed je znana med Štajerci, ki je označena z besedo pohorski. To je seveda pohorski lonec, v katerem morajo biti tri vrste mesa, vsaj dve vrsti gob in ješprenj.
 

Srce med vinogradi

Maribor je končno tudi Maistrovo mesto, saj je v štajerski prestolnici 23. novembra 1918 prevzel vojaško oblast, danes pa je na ta dan državni praznik, vendar ni dela prost dan.

V mestu ob Dravi so doma tudi številni pevci in pevke, ki so pustili pomemben pečat na področju slovenske zabavne glasbe. Med njimi so vsekakor Lidija Kodrič in Alenka Pinterič ter Edvin Fliser in Alfi Nipič ter številni ansambli, med njimi Čudežna polja. Alfi je v pogovoru za štajerski portal na vprašanje, kdo iz Maribora bi lahko bil predsednik vlade ali države, odgovoril, da vsak pošten izobražen Štajerec. Na vprašanje, ali je Ljubljana kriva za probleme Maribora, pa je dejal: »Za vsako stvar se je treba boriti, nekajkrat smo to že dokazali.«

Maribor je tako lepo in pestro mesto, da bi si zagotovo zaslužilo več pozornosti. Pogledali bomo še k sosedom, v najstarejše dokumentirano slovensko mesto. Ob njegovem imenu najprej seveda pomislimo na njihove pustne norčije, točneje na znamenito kurentovanje. Ptuj je torej staro mesto, ki ima zadnji dve leti to posebnost, da ga vodi ženska roka, županja Nuška Gajšek.

Na Ptuju so letos sicer še uspešno izpeljali jubilejno, 60. kurentovanje, ko je bilo, tudi med maskami, že čutiti prihod nesrečnega koronavirusa, manj pa je bilo politične satire. Drugi človek Združenja evropskih karnevalskih mest Branko Brumen je namreč dejal: Že tako ali tako smo skozi večji del leta, z izjemo tega petega pustnega letnega časa, deležni bombardiranja s politiko in škandali. Pustni čas naj bo zato namenjen veselju in podoživljanju bogate kulturne dediščine, ki jo imamo v našem mestu in okolici.«

Na Štajerskem se bodo dobro počutili tisti, ki imajo radi žlahtno kapljico. Letos so bili zaradi epidemije in ukrepov prizadeti, saj so odpadla klasična martinovanja, brez javnih prireditev, nazdravljanj in praznovanj dobre letine. Štajerska ima kot vinorodna dežela še eno posebnost, ki je z leti postala prava turistična atrakcija. To je razgled na srce med vinogradi na Špičniku pri Svečini, ki ga skoraj vsak mesec obišče več tisoč radovednežev; zdaj naj bi srce doživelo prenovo. In še nekaj: njegov obisk bo odslej tudi plačljiv. Srce med vinogradi prek družabnih omrežij osvaja širni svet. Edinstvena cesta v obliki srca je najlepše vidna na terasi turistične kmetije Dreisiebner, kjer so se zdaj odločili za milijonsko investicijo prenove in preoblikovanja razgledne terase. »Za prenovo terase smo se odločili, ker imamo veliko povpraševanj glede porok, poleg tega želimo tudi gostom ponuditi nekaj novega, da bodo ti še bolj zadovoljni. S tem bo tudi razgled na srce veliko lepši,« je v pogovoru za Mariborinfo povedala Andreja Dreisiebner. Pri tem dodaja: »Z novo teraso bomo lažje obvladali trume gostov, saj nas ob dobrem koncu tedna obišče tudi več kot tisoč gostov.«
 

Botanični vrt

Za Slovensko Bistrico se zdi, da je kot predmestje Maribora; le 24 km loči obe mesti. Nekje na pol poti se lahko ustavimo v Pivoli pri Hočah, kjer vas bo očaralo raznoliko in bujno rastje Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Vrt je že nekaj časa tudi pomembna semenska genska banka za številne ogrožene rastlinske vrste. »Območje botaničnega vrta v Pivoli ima dolgo in zanimivo zgodovino,« poudarja Meta Šepic, ki v vrtu skrbi za prireditve. »Deli, iz katerih je sestavljen, pripovedujejo raznolike zgodbe, s katerimi se obiskovalci seznanijo na vodenih ogledih. Najstarejši del so prazgodovinske gomile, ki predstavljajo kulturno krajino že tri tisoč let. So grobišče, ki je pripadalo naselju Poštela v neposredni bližini vrta. Grobišče in naselje sta povezani z označeno arheološko potjo. Več o arheološki dediščini iz tega obdobja lahko obiskovalci izvejo na stalni arheološki razstavi.«


Slovenska Bistrica se lahko pohvali z imenitnim gradom in grajskim parkom, v mestu pa bomo našli kar tri cerkve, župnijsko sv. Jerneja ter cerkvi Marije sedem žalosti in sv. Jožefa. Če bi na Slovensko Bistrico pogledali iz zraka, bi zlahka ugotovili, da je nastala na križišču cest v smeri današnjega Maribora, Celja in Ptuja. Če se raje umaknete v neokrnjeno naravo, potem boste v okolici mesta našli kar nekaj pohodnih in tematskih poti, ki vas bodo zagotovo navdušile, na primer pot skozi Bistriški vintgar, kjer so izmerili celo energijske točke. Z blagodejnimi energijami napolnjene zemeljske vrelce bomo našli še marsikje. V bližini Slovenske Bistrice naj bi bili zelo učinkoviti tisti pri Hošnici.

Namreč, nekje na pol poti med Slovensko Bistrico in Poljčanami je vas Križni Vrh. Prav na vrhu naselja se cesta odcepi in vas pripelje do pravega energijskega gozda, kjer boste, če ne drugega, uživali med bogatimi naravnimi viri blagodejnih energij.
 

Povabilo na požirek

Očitno je bila Štajerska že od nekdaj privlačna dežela, sicer ne bi našteli toliko starih mest, kakršne so na primer tudi Slovenske Konjice. A tokrat se iz središča raje napotimo v bližnjo Žičko kartuzijo, ki je tudi stara in nekaj posebnega. Tudi tu vas bodo napojile blagodejne energije, če pa v te ne verjamete kaj dosti, boste navdušeni nad vonjavami tamkajšnjega zeliščnega vrta.

Tudi Celje se ponaša z imenitno urejenim starim mestnim jedrom, kjer se boste ljubitelji selfiejev lahko postavili ob dva spomenika dveh celjskih pomembnežev. Prva je Alma Karlin, popotnica in pisateljica, drugi pa znameniti fotograf Josip Pelikan, ki je mestu zapustil odlično ohranjen fotografski atelje, danes del muzejske zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje. Mesto boste lahko opazovali tudi z višav, če se boste povzpeli na celjski Stari grad, lep sprehod pa boste opravili, če se boste peš odpravili na Celjsko kočo.

Verjeli ali ne, tudi Velenje je štajersko mesto, čeprav bi ga tako na hitro pripisali sosednji Koroški. V prepletu starih stavb in modernega Velenja še posebno izstopajo gradovi. Teh je kar nekaj, in sicer grad Velenje, Šalek, Turn, Ekenštajn, Švarcenštajn in še drugi manjši gradovi.


Čisto ob koncu pa vas že lahko povabimo na požirek. Žalec je zagotovo prestolnica hmeljarstva in pivovarstva, prvič omenjen že leta 1256. Še en datum je zelo pomemben, in sicer 6. september 1868, ko je bil v Žalcu II. narodni tabor, na katerem so udeleženci zahtevali zedinjeno Slovenijo.
Po zapiskih je najstarejši spomenik v mestu nekdanja romanska oziroma gotska cerkev sv. Nikolaja iz 12. stoletja, ki so jo leta 1906 popolnoma prenovili. Od stare taborske cerkve sta se ohranila del obrambnega zidovja in obrambni stolp. Stolp je edini ostanek obrambnih zgradb.

Zgrajen je bil v začetku 16. stoletja. V mestnem jedru je več stavb, ki kažejo značilnosti pozne gotike. Širčevo hišo iz 1669, v kateri je živel skladatelj Risto Savin (sicer tudi Friderik Širca), so leta 1972 obnovili, v njej so skladateljeva spominska soba, galerija Doreta Klemenčiča Maja, galerija Savinjskih likovnikov, v pritličju pa Savinov likovni Salon in prostori TIC Žalec.
 

Dolina zelenega zlata

A ostanimo pri hmeljarstvu. Spomin na dolgoletno tradicijo ohranja Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. »To je muzej, ki ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini, imenovani tudi dolina zelenega zlata,« vas bodo najprej podučili. »Gradivo v muzeju je zbrano tudi s pomočjo krajanov okoliških občin ter njihovih lastnih zbirk orodij in spominov. Na ta način aktivno povezuje v muzejsko družino vsakogar, ki je bodisi prispeval del svojih spominov ali pa je del zgodbe o hmelju. Ekomuzej tako odseva željo lokalnega prebivalstva po raziskovanju lastnega izvora in zgodovine ter prispeva k lokalnemu razvoju.«


Še ena pivovarska zgodba, ki je takoj po odprtju postala žalski hit. Ko je župan Janko Kos predstavil načrte o postavitvi fontane piv, se je v mestu začel dvigati prah, rasla pa je tudi temperatura med nekaterimi občinskimi svetniki. Mnogi so nasprotovali temu predlogu, a se je že takoj po odprtju septembra 2016 zdaj že znamenite Fontane piv Zeleno zlato pokazalo, da gre za zelo uspešno poslovno in turistično zgodbo. V prvih nekaj mesecih delovanja pivske fontane so načrtovali prodajo 6000 vrčkov, konec leta 2016 pa so potegnili črto in ugotovili, da so jih prodali šestkrat več.
V mestu se tudi strokovno ukvarjajo z zelenim zlatom, in sicer na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo, v katerem si lahko ogledate vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin z več kot 300 rastlinskimi vrstami, z različnimi tehnikami namakanja, laboratorij za molekularno genetiko in tkivne kulture ter mikropivovarno z degustacijsko sobo za pivo.