SKOKI
Pred novim letom ostal prepuščen sam sebi
Robert Kranjec si želi težko sezono skleniti s točkami v Planici.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Da tudi v smučarskih skokih ni vzponov brez padcev, še kako dobro ve tudi Robert Kranjec. Sezona, ki se bo iztekla z nedeljskim finalom v Planici, je bila za 36-letnega Kranjčana ena težjih doslej, če ne najtežja nasploh. Če odmislimo prejšnjo zimo 2016/17, ki jo je bil prisiljen v celoti izpustiti zaradi daljšega okrevanja po operaciji kolena, se po letu 2001 ni več zgodilo, da bi ostal brez točk v svetovnem pokalu. Z njimi bi se rad poslovil od sezone, ki je – kot je večkrat ponovil – ne bo ohranil v najlepšem spominu. »Pred tokratno Planico si želim predvsem, da bi se najprej prebil skozi četrtkove kvalifikacije, nato pa v drugo serijo petkove tekme,« si je zaželel Kranjec in pripomnil, da težko govori o pričakovanjih, ker že zelo dolgo ni letel.
Nazadnje se je namreč po zaletišču letalnice spustil pred dvema letoma pod Poncami, ko se je s tretjim, prvim in drugim mestom na vseh treh (posamičnih) tekmah zavihtel na zmagovalni oder. »Odtlej je minilo že tako dolgo, da ne vem, ali sploh še znam leteti,« se je vprašal najizkušenejši slovenski reprezentant, ki ne more niti približno oceniti, kako dobro je njegovo trenutno skakanje. Na zadnjih treningih v Planici namreč ni imel nobene prave primerjave. »Posamezni skoki so bili solidni, ne vem pa, koliko so dejansko vredni,« je radoveden leteči Kranjčan.
Nazadnje se je namreč po zaletišču letalnice spustil pred dvema letoma pod Poncami, ko se je s tretjim, prvim in drugim mestom na vseh treh (posamičnih) tekmah zavihtel na zmagovalni oder. »Odtlej je minilo že tako dolgo, da ne vem, ali sploh še znam leteti,« se je vprašal najizkušenejši slovenski reprezentant, ki ne more niti približno oceniti, kako dobro je njegovo trenutno skakanje. Na zadnjih treningih v Planici namreč ni imel nobene prave primerjave. »Posamezni skoki so bili solidni, ne vem pa, koliko so dejansko vredni,« je radoveden leteči Kranjčan.