Pred Romi zaklepajo prašiče in pse

Miru, zdravja, dobrih sosedov pa da na njivi pobereš v miru, kar posadiš. Domačini v vasi Gorica pri Drnovem v občini Krško si želijo le tega. Nič več, a pravega miru zaradi Romov nimajo več. »S kolegicama smo posadili več kot 14 kilogramov fižola. Veste, koliko bi ga zraslo? Pa ga tako rekoč nimamo. Še zelenega so popukali, povsem nezrel je bil,« pove prva. »Popoldan je bila vidna noga v zemlji, sled ni bila naša. Pa je šla čebula, čeprav smo bili na njivi po petkrat na dan,« nadaljuje drugi. Da ga je bilo strah, ne prizna, a se sogovorniki zaradi lastne varnosti ne želijo izpostaviti. »Zadnjič so pokradli čebulo, potem pa se je eden od njih po njivi vozil s kros motorjem. Da je uničil še tisto, kar je ostalo,« je ogorčena naša tretja sogovornica. Kaj bo zdaj? »Vemo, da so zadnjič enemu od kmetov zažgali slamo. On je baliral, za njim pa so mladoletni Romi požigali. Nič jim ne moreš. Lani je bilo isto, kar trem so zažgali slamo, rečeno je bilo, da bo občina nekaj povrnila, pa nič od tega.«

Zaklali stokilskega pujsa

»Vse imam zaklenjeno, prašiče, klet in psa. Zadnjič so odnesli 14 dni stare prasce, nič si niso mogli z njimi pomagati, le škodo so naredili. So pa ob tem zaklali v hlevu še 100-kilogramskega prašiča,« nadaljuje domačinka. »V času koronavirusa smo poslušali po radiu, naj sadimo na svojih vrtovih. To smo naredili, plačali za seme, kupili nafto, garali pri 30 stopinjah na soncu, da bi nekaj imeli. Pobira pa kdo?« je ogorčena še ena domačinka. S policisti si kaj veliko po svojih besedah ne morejo pomagati, saj so tudi oni nemočni, zadnjič da so jim Romi v neki akciji poškodovali štiri vozila. »Naj jim država pobere socialno pomoč, če ne živijo v skladu z dolžnostmi in pravicami, ki jih imamo civili. Naj država končno naredi red, tako naprej ne gre več,« je slišati za mizo. Zadnjič je eden od kmetov iz sosednje vasi opazil na delu ekipo, ki je kradla na njivi, povedo. Pa se jim je pokvaril avto, prišel je lastnik njive. Rekli so, da lovijo ribe, čeprav je sam na lastne oči v avtu videl fižol. »Imel je veliko srečo, da je pobegnil,« pomenljivo doda domačin.


 

Policija premalo učinkovita

»S to problematiko smo seznanjeni na razne načine, tako neposredno s strani oškodovancev kakor tudi prek vprašanj občinskih svetnikov. Tovrstna dejanja niso edina, gre tudi za kraje v trgovskih centrih, vlome, pretepe občanov in podobno. Pristojnosti občine za ohranjanje reda in miru so omejene. Za preganjanje kaznivih dejanj so pristojni policija, tožilstvo in sodišče. Občina pogosto sklicuje vse akterje, ki imajo moč, da lahko ukrepajo, da bi s skupnimi akcijami dosegli premike za zmanjšanje teh dogodkov. Policija pogosto izvaja nadzore in preostale ukrepe, vendar so premalo učinkoviti. Kaj so ovire pri njihovem delu, bi bilo najbolje, da zastavite vprašanje njim. Občina nima svoje policije, redarstvo pa ima omejene pristojnosti. Premalo pa je tudi redarjev, da bi učinkovito izvajali nadzor nad prekrški v njihovi pristojnosti. Menim, da se v javnosti napačno pričakuje, da bo občina naredila red, pri tem pa se pozablja, da uvajanje reda na področju kaznivih dejanj ni njena pristojnost,« pojasnjuje župan občine Krško mag. Miran Stanko.

Razume nemoč krajanov

»Razumem jezo in nemoč krajanov. Vendar pa se postavi vprašanje, zakaj bi morala občina plačevati odškodnino za škodo, ki so jo naredili Romi, in zakaj ne odškodnine za škodo, ki jo je naredil nekdo drug? Ali ne gre pri tem za postavljanje Romov v položaj, ko se jim odreka opravilna sposobnost in odgovornost za njihova dejanja? Nekako se vsiljuje vzporednica z odškodnino za škodo, ki jo povzroča divjad. Ali ni tako postavljanje vzporednic podcenjujoče za občane, ki so romske nacionalnosti? Romi so polnopravni državljani in kot taki tudi popolnoma odgovorni za svoja dejanja. Škodo, ki so jo povzročili, bodo morali poravnati sami. Prav pa bi bilo, da tudi zanje velja pravni red, sodišče bi moralo biti v pomoč oškodovancem. Verjamem, da je težko izterjati prisojeno odškodnino, kajti Romi so brez zakonitih dohodkov, ki bi jih bilo mogoče zaseči. Naša zakonodaja ne omogoča zasega sredstev, ki izvirajo iz socialnih transferjev,« še doda Stanko, ki pove, da premorejo tudi Svet za sobivanje, razne ad hoc delovne skupine, ki rešujejo posamične probleme. Žal je to premalo, saj pri vsaki malo bolj rigorozni pobudi naletijo na upor pri realizaciji. »Na državo smo se obrnili že velikokrat. Večina vzvodov za ureditev razmer je v njenih rokah. Najprej je tu zakonodaja, ki mora penalizirati nesodelovanje Romov. Omogočen mora biti tudi zaseg socialnih transferjev. Dosledno je treba zahtevati obiskovanje šole. Policiji je treba omogočiti, da lahko izvaja svoje naloge. Pri tem jo morata podpreti tožilstvo in sodstvo. Predvsem pa se mora zavedati problema politika, ki mora prenehati nabirati točke na račun romske problematike,« sklene župan.