Pri štirih letih preživel štiri srčne zastoje

CANKOVA – Julijan Peterka iz Cankove se je rodil s srčno napako, kar mu je povzročilo veliko bolečin in trpljenja, enako njegovim najbližjim, zlasti mami Mateji in očetu Petru. Pred dvema letoma se je njegovo življenje povsem spremenilo, saj je doživel kar štiri srčne zastoje. Temu bi se po mnenju njegovih staršev lahko izognili, če bi zdravniki v UKC Ljubljana ravnali pravilno. Dečku so zaradi srčne okvare že ob rojstvu vstavili srčni spodbujevalnik, po treh letih so na njem zaznali okvaro, zato so mu z operacijo vstavili novega. Po tistem je Julijan doživel več infarktov, kar je povzročilo hude posledice pri delovanju centralnega živčnega sistema.

»Ko je bil Julijan v bolnišnici, mu en teden niso delali nič, ne glede na to, v kakšnem stanju je bil. Niso mu naredili niti ultrazvoka, nismo vedeli, kako je s pljuči, Julijan je krvavel, imel je petcentimetrski hematom,« razlaga Peter. Skupaj z ženo sta nato prosila za pojasnila, zakaj je srce tri leta delalo normalno, a odgovora nista dobila. Odločila sta se za interni nadzor in se aprila 2017 sestala z vodstvom pediatrične klinike. Po besedah Petra Peterke sta bila tam tudi dr. Gorazd Kalan in dr. Samo Vesel, ki sta se za nastalo škodo opravičila. »Dr. Kalan mi je v oči rekel, da je Julijan žrtev razmer na oddelku otroške srčne kirurgije,« se spominja Julijanov oče.

Zdravnik na bolniški

Tri leta in pol po vstavitvi srčnega spodbujevalnika se je pokvarila ena od elektrod. ​Osebna zdravnica je ugotovila, da nekaj ni v redu, utrip je bil slabši in po pregledu v Murski Soboti so Julijana takoj poslali na UKC Ljubljana na operacijo. »Že takrat so se pojavile težave. Po operaciji je bil na intenzivni negi, od tam so ga nato premestili na kardiološki oddelek, zaradi težav se je vrnil na intenzivno nego. Čeprav z njim ni bilo vse v redu, so ga poslali domov. Z aritmijami. Seveda za to z ženo nisva vedela, za to sva izvedela iz naknadnih poročil in internega nadzora, ki smo ga dali narediti,« pravi Julijanov oče. Da ni vse, kot bi moralo biti, je pokazal že naslednji kontrolni pregled pri dr. Maziču, ki bi moral biti zgolj rutinski. »Že takrat je bilo jasno, da spodbujevalnik ne dela, kot bi moral. Zato ga je reprogramiral in nam povedal, da naj se vrnemo, če se pojavijo težave. Seveda se stanje ni izboljšalo, zato smo se hitro vrnili. Julijan je bil namreč zadihan, če je prehodil pet stopnic ali se spustil po toboganu. Vsi znaki so torej kazali, da s spodbujevalnikom nekaj ni v redu. Potem ko je doktor Mazič še drugič reprogramiral spodbujevalnik, je dejal: Če zdaj ne bo okej, ne vem, kaj bi naredil,« je pripoveduje Peterka.

Njegova žena Mateja je zdravnika prosila, da Julijana pošlje na ultrazvok in pregleda njegovo srce. »Ko si Julijanu dvignil majico, je bilo takoj opazno, da srce ne bije dobro, to se je videlo s prostim očesom. Toda zdravnik je to možnost zavrnil in ga poslal domov. Stanje ni bilo dobro in po elektronski pošti sva se znova obrnila na doktorja Maziča, a odgovora nisva dobila. Zato sva se obrnila na dr. Sama Vesela, ta se nama je javil takoj in naju obvestil, da je doktor Mazič na bolniški,« pove Mateja.
Doktor Vesel je pregledal izvide zadnjih pregledov, ki so mu bili dostopni v bolnišničnem informacijskem sistemu. Razlage za spremembo stanja, kot sta jo opisovala zakonca Peterka, iz izvidov ni dobil. Vseeno je takoj predlagal, da Julijana pripeljeta na kontrolno hospitalizacijo, da bodo lahko opravili preiskave. V ponedeljek, 26. septembra 2016, so bili v Ljubljani na pregledu. Vmes so ga odklopili s spodbujevalnika in je bil na svojem ritmu, vse je kazalo, da se bodo stvari uredile. Potem pa je prišel 28. september in usodni prvi srčni zastoj, ki so mu nato sledili še trije.

Terapije v Avstriji, operacija na Češkem

Zakonca Peterka sta prepričana, da bi takšen scenarij lahko preprečili, zato sta se najprej odločila za odškodninski zahtevek, na katerega pa odgovora v 10 mesecih ni bilo. »Tako dolgo se jim ni uspelo dogovoriti, kdo bo plačal prevajanje zdravstvene dokumentacije, ki bi jo potem pregledal zunanji strokovnjak s tega področja in dal svoje mnenje. Na koncu so celo apelirali na nas, da poskrbimo za prevod, ki bi stal nekje 5000 evrov. Seveda to ni naloga naju z ženo, midva morava skrbeti za Julijana in za njegovega mlajšega brata,« razlaga Peter Peterka.

Ker odgovora iz UKC ni bilo, je lani poleti sledila tožba. Prva obravnava je na vrsti ta mesec, 21. marca, zakonca Peterka pa ljubljanski UKC tožita za 860.000 evrov. »Nihče ne oporeka julijski operaciji in reprogramiranju srčnega spodbujevalnika. Obstaja pa utemeljen sum, da je zdravnik opustil dolžno ravnanje in bi lahko bistveno več naredil v danem trenutku. Tožba tudi zato, ker je treba poskrbeti za Julijanovo prihodnost. Obstaja možnost, da ne bo ozdravel in bo vedno potreboval nekoga ob sebi oziroma bo potreboval terapije. Naju z ženo pa ne bo vedno zraven. Julijan je bil oropan prihodnosti. To je moje stališče. Njemu so ukradli prihodnost. Bila sta dva meseca časa, da bi stvari uredili, pa jih niso,« je razočaran Peterka. Julijan počasi napreduje, še vedno pa potrebuje 24-urno oskrbo.

Fantek že tri leta ne pozna pravega spanca, vseeno pa je najbolj pomembno to, da rehabilitacija napreduje, začel je premikati tudi roke. Prime žlico, jo nato z očetovo ali mamino pomočjo nese k ustom, pridobiva mišično maso, prav tako mu več ne pasirajo hrane. Trikrat na teden ima terapije v Avstriji, čaka pa ga še ena srčna operacija. Konec marca ima še eno kontrolo v Ljubljani.
»Sploh ne vemo, kdo ga bo pregledal glede na razmere,« zaskrbljeno pravi Peterka. Z ženo nimata več zaupanja v zdravstvo. Julijan bo operiran v Pragi, stroške operacije pa bo krila zavarovalnica, tako kot tudi stroške enega spremljevalca. A kot poudari Peterka – zraven bo šla vsa družina.