Pripravljeni na prašičjo kugo

LJUBLJANA – Če niso nore krave, je ptičja gripa, če ni ptičje gripe, se pojavi prašičja kuga, je slišati med slovenskimi kmeti. Že lani je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin približno 55.000 rejcem prašičev – ti naj bi vzgajali okoli 275.000 prašičev – v Sloveniji poslala informativno gradivo z osnovnimi informacijami o prašičji kugi in preventivnih ukrepih, s čimer ne zaostaja niti letos.


Zahrbtna bolezen, ki napada tako domače kot divje svinje, je zelo nalezljiva, že nekaj časa pa je prisotna tako pri naših prvih sosedih Italijanih in Madžarih kot tudi na Češkem, Poljskem, v Romuniji, Ukrajini, Moldaviji in baltskih državah. Tudi zato na upravi na previdnost in preventivne ukrepe znova opozarjajo rejce prašičev, prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih pa delijo letake z informacijami. Plakate in letake so poslali tudi na bencinske servise na avtocestah in v turistične kampe.

Pomembna je preventiva

Obstaja namreč možnost vnosa in širjenja bolezni tudi v Sloveniji, preventivnih ukrepov zoper zahrbtno bolezen ni. »Trenutno je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki ter domači in tuji turisti. Veliko tveganje pomenijo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila,« pojasnjujejo na upravi.


»S tveganjem glede prašičje kuge smo seznanjeni in tudi zaskrbljeni, vendar pa ravnamo preventivno, zato upam, da tega pri nas ne bo,« nam je zaupal Franci Kokot iz Šentjurja pri Celju, direktor Farme Ihan – MPR, d. o. o, hčerinskega podjetja, ki je v 100-odstotni lasti skupine Farme Ihan – KPM, enega največjih prašičerejcev pri nas. Farme Ihan KPM na svojih farmah vzredijo 90.000 tekačev, s čimer predstavljajo 40 odstotkov slovenske prašičereje.

Kot nam je pojasnil David Skorenšek iz Mesa Kamnik, ki prav tako spada med Farme Ihan, je afriška kuga med ekonomsko pomembnejšimi boleznimi prašičev, saj povzroča veliko gospodarsko škodo, zato ob povečanem tveganju vdora bolezni iz sosednih držav v Slovenijo še več pozornosti posvečajo doslednemu izvajanju zaščitnih ukrepov. »Na naših farmah tudi sicer ves čas veljajo strogi preventivi ukrepi. Farme so ograjene, reja poteka v hlevih, zato naši prašiči ne prihajajo v stik z divjimi. Vse plemenske živali so najprej v karanteni in gredo v nadaljnjo rejo šele po uspešno opravljenih testih. Vse naše logistične poti so pod kontrolo, saj uporabljamo posebne kamione samo za našo rejo, vsa vozila se ob vhodu in izhodu na farme razkužujejo. Drugi prihodi na farme so omejeni. Zaposleni striktno ob prihodu na delo menjujejo obleko in obutev, izvedli pa smo še dodatne sestanke z zaposlenimi o varnostnih ukrepih,« je zapisal Skorenšek in zagotovil, da priporočila uprave v celoti upoštevajo.


Virus afriške prašičje kuge je zelo odporen, zato so okuženo sveže, zamrznjeno, soljeno ali prekajeno meso ter mesni izdelki, kot so klobase, salame in sušene mesnine, dolgo potencialni vir okužbe za domače in divje prašiče. »Zaradi preprečitve vnosa te in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, držav zunaj EU in z območij EU, kjer se pojavi bolezen,« poudarjajo na upravi. Opozarjajo, da je treba ostanke hrane vedno odvreči v za to namenjene pokrite zabojnike in z njimi ni dovoljeno krmiti živali.

Cepiva ni

Pogin med prašiči, okuženimi z afriško prašičjo kugo, je lahko 100-odstoten. Bolezen lahko poteka zelo hitro, z nenadnim poginom brez kliničnih znakov, lahko pa se pojavijo klinični znaki, kot so povišana telesna temperatura, rdečina po koži na vršičkih ušes, repu, spodnjem deli okončin, na prsih in trebuhu, zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska, tudi krvava, in izcedek iz oči ter abortusi. Pogin se zgodi v šestih do 13 dneh.


Cepivo zoper prašičjo kugo za zdaj ne obstaja. »Najboljši ukrep je preventiva, ki zajema ukrepe biološke varnosti in ustrezno higieno, v primeru izbruha bolezni pa nadzor in predpisani ukrepi, kot so prijava, poročanje, izolacija in takojšnje pobijanje prašičev pri okuženih gospodarstvih,« svetujejo na upravi.