Prvi harmonikar Štajerskih 7 zmrznil na domačem pragu

ZGORNJA KOSTRIVNICA - Letošnji mraz je bil usoden tudi za znanega ljudskega muzikanta Franca Lesjaka iz Zgornje Kostrivnice v občini Rogaška Slatina. Vedno in povsod je rad raztegnil meh svoje harmonike in z njo razveseljeval številne poslušalce in glasbene prijatelje.

Kot smo izvedeli, mu je v torek postalo slabo, zato je šel na svež zrak in na klopci pred hišo zaspal. Ker so bile temperature prejšnji teden tudi podnevi izjemno nizke, je bilo to zanj usodno. Res je, da mu zdravje zadnja leta ni najbolje služilo, imel naj bi hudo sladkorno bolezen, a je bil za svojih 83 let še zelo vitalen in pri močeh, zato je smrt Lesjakovega Franča, kot so mu rekli, mnoge presenetila, predvsem pa užalostila.


Njegovo slovo je prizadelo številne glasbenike, s katerimi se je rad družil. Med temi je tudi dolgoletni prijatelj in muzikant Jani Pirš, ki nam je povedal, da je bil tudi Francijev oče znan vaški muzikant, glasbene gene pa je po njem očitno podedoval tudi sin.
»Franc je imel tudi svoj Ansambel Franca Lesjaka. Najprej je bil to kvintet, pozneje trio, sodeloval pa je tudi pri Ansamblu Jureta Zdovca iz Slovenskih Konjic, zdaj že pokojnega očeta znane košarkarske legende Jureta Zdovca. Ravno pri tem ansamblu sva igrala skupaj in skupaj sva hodila tudi na vaje. Leta 1974 smo v sodelovanju s Koroškim vokalnim kvintetom posneli ploščo, na kateri je bilo šest polk in valčkov. Franc je igral klavirsko harmoniko, jaz pa bas kitaro. Po izdaji plošče smo imeli še nekaj skupnih koncertov in nastopov, nato pa smo šli vsak svojo pot,« se spominja Pirš, ki pogosto nastopa v duetu z bratom Francijem.

Franc Lesjak je bil tudi prvi harmonikar in ustanovni član skupine Štajerskih 7. Z njimi je bil tudi na prvem večjem nastopu, na popevki Vesele jeseni, kjer so osvojili prvo nagrado občinstva. A so se s Francem kmalu razšli, saj so svojo glasbeno pot načrtovali bolj profesionalno, Franc pa je igral zdaj tu, zdaj tam, s frajtonarico se je udeleževal tudi tekmovanj za Pohorsko coklo, kjer je še pred šestimi leti, v kategoriji nad 65 let, s svojo Vinsko polko in valčkom Na sprehodu osvojil prvo nagrado.

Še je snemal

Da je bil res izvrsten muzikant, nam pove še en odličen glasbenik Bojan Lugarič, vodja ansambla Slovenski zvoki. V njegovem studiu je Franc Lesjak posnel dva albuma, še enega pa pri Igorju Podpečanu v studiu Zlati zvoki. »Bil je moj dobri prijatelj, z mojim ansamblom Slovenski zvoki smo mu igrali tako na njegovi zlati poroki kot 80-letnici pred tremi leti. A tudi zdaj, ko jih je štel že 83, je bil še vedno zelo vitalen, zato me je njegova smrt presenetila,« nam pove Lugarič, pri katerem je bil Franc nazadnje pred približno mesecem.

»Oglasil se je v mojem studiu, saj sva bila dogovorjena, da bova posnela še dve njegovi skladbi,« pravi Lugarič. In poudari, da je bil Franc velika slatinska legenda, o tem priča tudi množica ljudi od blizu in daleč na njegovem petkovem pogrebu. Zadnjo skladbo, gre za valček, je posnel pred tremi leti ob svoji 80-letnici. Besedilo je spisala Fanika Požek, melodijo pa je skomponiral sam. Takole gre: »Čas mineva in beži, sreča v njem je in skrbi, ko dočakaš osmi križ, se lahko veseliš. Je spominov zvrhan koš kot spomladi v polju rož, naj pesem zdaj kliče jih nazaj. Osemdeset zlatih let dano mi je doživet, ena pa ljubezen mi, kot nekdaj, še cveti. Vedno božal je moj čas muzike domače glas, z njo sem živel, le o njej sem pel. Dragi moji, pojte zdaj z mano, za moj praznik si zaigrajmo. Skupaj biti, na zdravje piti, to najlepši trenutki z vami so.«