Psička rešila življenje

ŠKOCJAN – Simona Potočar Agrež, doma iz Brežic, je vodnica reševalnega psa in soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje (KD IZAR), na področju dela z reševalnimi psi je prisotna že več kot desetletje. Že vse odkar je lastnica mešanca z imenom Oto, slednji pa je star že 12 let in pol. Oto je zdaj uradno reševalni pes v zasluženem pokoju.

Deset pozivov na leto

»Nekako po dopolnjenem dvajsetem letu oziroma ko sem dobila Ota, sem se v rodnem Novem mestu vključila v društvo reševalnih psov Prečna,« je razodela Simona Potočar Agrež, glasbena menedžerka po poklicu. Vzgib je bil jasen: želela se je ukvarjati s psi in pomagati drugim! Povezava obojega jo je že kaj kmalu navdušila ter zapisala mantrailingu, to je tehnika iskanja, kjer pes v okolju išče specifičen vonj točno določene osebe in se na podlagi prepoznave tega vonja premika po prehojeni poti pogrešane osebe. S to tehniko se je srečala pred štirimi leti, ko je bil mantrailing pri nas še manj znan in neuveljavljen. Po znanje se je odpravila tudi na Dunaj. »Mantrailing je resnično odličen način za aktivno preživljanje prostega časa s psom, hkrati pa pomeni dodatno reševalsko tehniko, ki uspešno dopolnjuje delo reševalnih psov,« pravi Simona, ki uspešno in prostovoljno sodeluje tudi s policijo in regijskim centrom za obveščanje, na leto pa dobi približno deset pozivov po reševalni akciji pogrešanih oseb. Zadnja takšna je bila pred dnevi.

Svojci že več ur pogrešanega sorodnika so poklicali 113 in zaskrbljeno sporočili o izginotju starejšega gospoda. Vodja iskalne akcije je brž ocenil in sklenil, da pozovejo Simono Potočar Agrež. Ob Otu ima namreč doma še dve nemški kratkodlaki ptičarki, najmlajši je ime Pink in je stara leto dni, Tequila pa je stara pet let in velja za izjemno operativno mantrailing psičko reševalko. Simona je seboj seveda vzela izurjeno Tequilo. Prispeli sta v bližino naselja Klenovik v škocjanski občini. Svojci pogrešane osebe so psički hitro dali za povohati pogrešančeve hlače, ki jih je nazadnje nosil. Iskalne razmere so bile tudi sicer odlične, smo izvedeli. »O izginotju smo bili obveščeni nadvse hitro, približno 10 ur pozneje, kar pomeni, da je bila sled še relativno sveža. Ker ni bilo dežja, ki bi jih lahko izpral, je psička zlahka opravila s kilometer in pol dolgo sledjo na večinoma vinogradniškem terenu in že po pol ure uspešno našla pogrešanega,« je razkrila Simona Potočar Agrež. Menda je bil starec hudo zmeden, že kmalu je bil predan v zdravniško oskrbo. Klasičen primer starejšega človeka, ki v nekem trenutku, ne da bi povedal najbližjim, odtava neznano kam, je njegovi družini povzročil zajeten šop sivih las.

Ne odlašajte s prijavo izginotja

Po uspešni najdbi je Tequila dobila igračo in veliko potrditev od vseh prisotnih. »Doma imamo sveto pravilo, da pes, ki najde pogrešano osebo, dobi celo pico!« To pot, smo izvedeli, je dobila samo zase eno veliko klasično, s sirom, salamo, gobicami in mezgo, ter jo na mah pohrustala.

Medtem je s svojo lastnico že pripravljena na nove iskalne izzive, Simona pa sporoča: »Vsem, ki bi potrebovali pri iskanju pogrešanega pomoč reševalnih psov, svetujem, naj ne odlašajo in izginotje prijavijo policiji kar najhitreje, saj lahko hitri prihod reševalnih enot pomembno vpliva na uspešnost dela reševalnih psov.«
Tequila in Simona sta eden prvih operativnih mantrailing reševalnih parov v Sloveniji in tudi prvi mantrailing par z neposredno najdbo pogrešane osebe, kar potrjuje zares visoko kakovost njunega dela.