REŠITELJ

Psico potolkel in zavrgel, mladička je rešil Žiga

22-letnik iz Šentjerneja bo obdržal psičko, ki jo je otel smrti.
Fotografija: Za teden dni bo morala v zavetišče, potem pa se bo vrnila k Žigi. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Za teden dni bo morala v zavetišče, potem pa se bo vrnila k Žigi. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

ŠENTJERNEJ – Mlada psička se je najprej ljubeče privijala k Žigi, potem pa jo je nenadoma mahnila po makadamski poti. Kakšnih 50 metrov je šla in se na klice ni odzivala. Ustavila se je v travi ob poti. Vohala je, naredila krog in legla v travo.
Pika se vedno znova vrača na kraj, kjer je poginila njena mama. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Pika se vedno znova vrača na kraj, kjer je poginila njena mama. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»Ravno tu se je zgodilo. Tu je ležala psica, njena mama. Zdaj se mladiček vrača na to mesto in čaka ter išče mamo,« je dejal 22-letni Žiga Vovko iz Šentjerneja, še vedno pretresen od nedavnega dogodka, ko je nekdo potolkel psico in jo zavrgel, mladiča pa spustil. Truplo psice je že odpeljal higienik, Žiga pa se je odločil, da bo poskrbel za mladiča.
Žiga s starši živi na robu Šentjerneja, do njih vodi makadamska pot, njihov dom je kakšnih 300 metrov od glavne ceste. Pot je zasebna, kar je označeno tudi s tablami, in domačini vedo, da tam živijo Vovkovi. A tega očitno ni vedel neznanec, ki se je na to pot, kakšnih 50 metrov od Žigovega doma, v ponedeljek nekaj pred deveto zvečer pripeljal z vozilom, verjetno s kombijem. Mama je slišala glas motorja in sprva je že pomislila, da je nekdo zašel. Vozilo je ustavilo in obrnilo. Temu sta sledila pok in pasji cvileč javk, nato pa je voznik hitro sedel za volan in odpeljal. Kmalu zatem se je iz službe vrnil Žiga.

Dušila se je v lastni krvi

»Na naši poti sem zagledal pasjega mladička, ki je deloval zmedeno. Ko sem se mu približeval, je tekel proti meni, potem pa je začel krožiti na mestu. Ustavil sem in videl na tleh ležati večjega psa, šlo je za ranjeno psico. Videl sem, da se trese in duši v krvi, ki ji je tekla iz razbitega gobčka, drugih znakov poškodb nisem opazil. Takoj sem poklical mamo in očeta in kljub moji veliki želji, da bi ji pomagali ter jo rešili, je bilo jasno, da je zanjo prepozno; v roku 10 minut je žal tudi poginila. Mladiček pa je kar opletal okoli nje, cvilil in legel k njej, kot da bi se želel crkljati,« je nadaljeval Žiga, velik ljubitelj živali, ki si je tudi natančneje ogledal poškodbo.
Poškodba je bila prehuda. FOTO: Osebni Arhiv
Poškodba je bila prehuda. FOTO: Osebni Arhiv

»Psice ni zbil avto, kot bi morda kdo pomislil, saj je bil udarec točkoven, dobila jih je po smrčku in ni bila razbita cela glava. Nekdo jo je udaril nad smrčkom, očitno jo je hotel po možganih, da bi čim prej poginila,« je razmišljal mladenič, ki ga mnogi poznajo tudi kot kitarista vse bolj priljubljene dolenjske glasbene skupine Captain Morgan’s Revenge.
Žiga je poklical številko 113, od tam pa so ga prevezali na regijski center za obveščanje oziroma veterinarsko enoto, kjer so povedali, da bo za kadaver poskrbel higienik, mladiča pa da lahko tudi obdrži, če želi. Na to možnost je Žiga tako ali tako takoj pomislil in je že zvečer prevzel skrb za preplašenega mladička.
Za teden dni bo morala v zavetišče, potem pa se bo vrnila k Žigi. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Za teden dni bo morala v zavetišče, potem pa se bo vrnila k Žigi. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»Bil je zelo nezaupljiv in nikakor ni hotel z mano domov. Hrano sem mu tako nesel kar k psici, mladiček se namreč ni želel ločiti od nje,« je dodal Žiga, ki je v zadnjih dneh vsak prosti trenutek preživel s psičko, za katero je veterinarka ocenila, da je stara štiri ali pet mesecev. Mlada psička, za katero je Žiga že našel ime, kliče jo Pika, tako kot jo je klical prvega večera, ko jo je poskušal priklicati k sebi, je zdaj že bolj zaupljiva in živahna, v Žigi je našla svojo varnost, in ko pleza po njem, se zdi, kot da mu izkazuje hvaležnost. A če le more, gre na kraj, kjer je končala njena mamica. In tam čaka.

Vonj po hlevu

»Pri obeh psicah sem opazil podhranjenost, mladiček je imel napihnjen trebuh, kar je znak glistavosti ali stresa, imeli pa sta vonj po hlevu, torej nista bila potepuška psa, ampak ju je očitno nekdo stradal v štali, potem pa se ju je hotel tako brezčutno rešiti,« je razmišljal Šentjernejčan, ki je izkušnjo objavil tudi na facebooku, kjer je naletela na izjemen odziv, v nekaj dneh je njegovo objavo delilo 600 uporabnikov.
»Jasno je, da storilca ne bomo našli, to niti ni bil moj namen. A z objavo sem želel opozoriti, da si ne smemo zatiskati oči, kaj se še vedno dogaja pri nas. In to v 21. stoletju! Saj se zgodi, da kdo psa z avtom zbije, nesreče se dogajajo, ampak da se želi živali rešiti na tak način, to pa ni sprejemljivo! Če lastnik ni želel psov, bi ju lahko oddal v zavetišče, ne pa da psico ubije. To je zločin, kaznivo dejanje,« je odločen sogovornik, ki je pred časom že rešil enega potepuškega psa. Najdenčka je zapeljal v zavetišče. »Pes je v dveh mesecih dobil novega lastnika,« zadovoljno sklene. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije