RUŠE
Ruše že v 10. stoletju romarski kraj
Župnik je leta 1645 ustanovil ruško latinsko šolo, v njej so poučevali tudi slovenski jezik; 1680. so vpeljali verske gledališke igre.
Odpri galerijo
Osrednji ruški trg pred župnijsko cerkvijo Marijinega imena
Središče razvejenega mestnega naselja v široki dolini reke Drave, dvanajst kilometrov oddaljenega od Maribora, je trg pred župnijsko cerkvijo Marijinega imena, zdaj imenovan Trg vstaje. Na njem je imel leta 1908 trgovino Mihael Sernc, ki je bil tudi založnik objavljene stare razglednice; pozneje sta v tej zgradbi poslovala trgovca Požar in Novak, danes pa je v njej optika Auer.
V času nastanka fotografije je v hiši za drevesom in kapelo županoval zdravnik dr. Gašpar Gorišek, tu pa je od leta 1998 spet sedež občine Ruše. Ob desnem robu posnetka je vaški vodnjak, na mestu katerega so leta 1952 po zamisli kiparja Gabrijela Kolbiča in pesnika, domačina Janka Glazerja, postavili veliko grobnico, posvečeno 119 ruškim žrtvam NOB (borcem, talcem in taboriščnikom).
Ruše so bile s kapelo že v desetem stoletju znane kot znamenit romarski kraj, v katerem so šentpavelski benediktinci 1387. zgradili gotsko cerkev, ki je bila nato večkrat predelana.
Najbolj temeljita prenova je bila med letoma 1710 in 1721, ko so njeno notranjost baročno obokali in jo razkošno okrasili s štukaturami in freskami z motivi iz Marijinega življenja in upodobitvami njenih kreposti ter s prizori iz Kristusovega trpljenja. Od sedmih oltarjev je glavnega 1731. naredil graški kipar J. J. Schoy. Razgibani rezbarski deli sta tudi prižnica konjiškega kiparja M. Pogačnika (1724) in orgle celjskega mojstra J. F. Janečka (1753). Župnik Jurij Kozina je 1645. v bližnji zgradbi ustanovil ruško latinsko šolo, ki je bila po besedah predsednika Društva za razvoj Lira Vilija Rezmana nekakšna pripravnica za jezuitsko gimnazijo. V njej so poučevali tudi slovenski jezik, delovala je do leta 1760, obiskovalo jo je 6681 učencev, od tega 353 Rušanov.
Vodja šole in župnik Luka Jamnik je 1680. vpeljal verske (gledališke) igre, v katerih so nastopali domači učenci in učitelji ter gostujoči umetniki iz jezuitskih kolegijev in benediktinskih redov. Oder iz zelenja je bil sprva postavljen na pokopališču ob cerkvi, pozneje pa so ga razširili čez njegovo obzidje. Igre so do leta 1722 uprizarjali praviloma ob septembrskih romarskih nedeljah.
V času nastanka fotografije je v hiši za drevesom in kapelo županoval zdravnik dr. Gašpar Gorišek, tu pa je od leta 1998 spet sedež občine Ruše. Ob desnem robu posnetka je vaški vodnjak, na mestu katerega so leta 1952 po zamisli kiparja Gabrijela Kolbiča in pesnika, domačina Janka Glazerja, postavili veliko grobnico, posvečeno 119 ruškim žrtvam NOB (borcem, talcem in taboriščnikom).
Ruše so bile s kapelo že v desetem stoletju znane kot znamenit romarski kraj, v katerem so šentpavelski benediktinci 1387. zgradili gotsko cerkev, ki je bila nato večkrat predelana.
Sedanji Trg vstaje z grobnico ruškim žrtvam NOB
Najbolj temeljita prenova je bila med letoma 1710 in 1721, ko so njeno notranjost baročno obokali in jo razkošno okrasili s štukaturami in freskami z motivi iz Marijinega življenja in upodobitvami njenih kreposti ter s prizori iz Kristusovega trpljenja. Od sedmih oltarjev je glavnega 1731. naredil graški kipar J. J. Schoy. Razgibani rezbarski deli sta tudi prižnica konjiškega kiparja M. Pogačnika (1724) in orgle celjskega mojstra J. F. Janečka (1753). Župnik Jurij Kozina je 1645. v bližnji zgradbi ustanovil ruško latinsko šolo, ki je bila po besedah predsednika Društva za razvoj Lira Vilija Rezmana nekakšna pripravnica za jezuitsko gimnazijo. V njej so poučevali tudi slovenski jezik, delovala je do leta 1760, obiskovalo jo je 6681 učencev, od tega 353 Rušanov.
Osrednji ruški trg pred župnijsko cerkvijo Marijinega imena
Vodja šole in župnik Luka Jamnik je 1680. vpeljal verske (gledališke) igre, v katerih so nastopali domači učenci in učitelji ter gostujoči umetniki iz jezuitskih kolegijev in benediktinskih redov. Oder iz zelenja je bil sprva postavljen na pokopališču ob cerkvi, pozneje pa so ga razširili čez njegovo obzidje. Igre so do leta 1722 uprizarjali praviloma ob septembrskih romarskih nedeljah.
