ZDRAVNIŠKA NAPAKA
S preglobokim šivom pohabil pacienta: Martinu se je življenje obrnilo na glavo
Martin Ivnik je šel na rutinsko operacijo kile v SB Novo mesto. Po njej zaradi poškodbe živca ne more več normalno hoditi.
Odpri galerijo
Martin Ivnik je šel na operacijo 24. marca 2014. FOTO: Shutterstock
NOVO MESTO – Star je bil 43 let, ko se je odločil za že drugo operacijo kile, da bi lahko končno normalno zaživel. A ko se je v Splošni bolnišnici Novo mesto po njej zbudil, se mu je življenje popolnoma obrnilo na glavo. Prej je lahko brezskrbno užival v naravi, veselo planinaril in se aktivno udejstvoval na različnih področjih, potem pa ni mogel več niti normalno stopiti na noge.
Martin Ivnik z Bizeljskega danes hodi zelo počasi, saj šepa z eno nogo. Da se je moral odpovedati številnim dejavnostim, ki jih je imel rad, pa tudi da posledično trpijo njegovi domači, ni treba poudarjati. Razlog je v poškodbi femoralnega živca med operacijo dimeljske kile, ki je bila velika kot kokošje jajce. Potekala je 24. marca 2014, njen glavni del pa je bil speljan pod vodstvom novomeškega kirurga dr. Borisa Pogačarja.
»Za poseg pri njem sem se odločil zaradi dobrega slovesa, ki ga je priča uživala kot kirurg, in dejstva, da sem si želel normalno funkcionirati brez kil v trebušni votlini,« je pripovedoval Ivnik, ki želi zaradi, kot je prepričan, zdravniške napake od SB Novo mesto in Zavarovalnice Sava, pri kateri ima bolnišnica sklenjeno zavarovanje, dobiti 114.000 evrov odškodnine. »Žal mi je, da je prišlo do te situacije. Moja želja je, da do kakšnega zapleta ne bi nikoli prišlo,« mu je na novomeškem okrožnem sodišču odgovoril Pogačar in dodal, da ima za seboj že 1000 takšnih operacij, a da se še nobena ni končala tako.
Da bi pacienta dokončno odrešil težav s kilo, se je med operacijo odločil, da bo uporabil kombinacijo dveh najbolj znanih operativnih metod. »Bil sem mnenja, da bo trebušna stena na mestih, kjer se je bočila kila, trdnejša, če uporabim kombinacijo obeh tehnik,« je pojasnil in dodal, da je želel s tem zmanjšati ponovni nastanek dimeljske kile in da bo s tem rekonstrukcija trebušne stene bolj čvrsta.
»Pri posegih, kot je bil tožnikov, je bila zaradi predhodne operacije preparacija tkiv težja, ko pa so se strukture tkiv razločile, so postale jasne in v anatomskem smislu dobro vidne oziroma razpoznavne. Te strukture so bile jasno vidne oziroma razdelane že pred šivanjem,« je pojasnil zdravnik, ki je leta 2017 prejel Hipokratovo priznanje Zdravniške zbornice Slovenije za izjemno stanovsko in organizacijsko delo ter cenjenost in spoštovanje med kolegi.
Kako je med šivanjem poškodoval živec, pa mu še danes ni povsem jasno. Prepričan je, da tukaj dejstvo, da je kombiniral obe metodi, četudi je v nadaljevanju menil, da bi bila dovolj učinkovita le ena, ne igra velike vloge. »Tisti en šiv je bil ključen, ker je verjetno šel pregloboko,« je dodal.
Da je bil najverjetneje kriv preglobok šiv, je menil tudi sodni izvedenec Aleš Tomažič. »To pa težko ocenim kot zdravniško napako,« je nadaljeval in pojasnil, da bi o napaki lahko govorili, če denimo kirurg posebne mrežice za oporo ne bi podložil na pravo mesto.
Glede na to, da je imel kirurg ves čas v mislih, da bo s posegom pacientu olajšal življenje, in bil pri tem ves čas skrben, lahko zaradi preglobokega šiva kvečjemu govorimo o zapletu. Je pa res, da je zaradi dvakratnega šivanja, kot je bilo zaradi uporabe obeh metod v tem primeru, možnost poškodbe z matematičnega vidika dvakrat večja. Izvedenec dodaja, da gre res za redek primer poškodbe, a ne samo pri nas, ampak tudi v tujini.
Med pravdanjem sta sprti strani (bolnišnica in zavarovalnica odgovornost zavračata, saj sta prepričani, da je šlo za zdravniški zaplet in ne napako) razčiščevali tudi, ali je bila v tem primeru izpolnjena tako imenovana pojasnilna dolžnost. Skratka, ali je kirurg tožniku pred operacijo predstavil vse možne zaplete, tudi kar se tiče nevarnosti poškodovanja živca. Pogačar je povedal, da mu tega ni omenil, ker da gre za izredno redko komplikacijo. »Se pa učimo na takšnih primerih, in od tedaj dalje vsakemu pacientu povem, da lahko zaradi operacije tudi umre,« je povedal.
»Tudi v UKC Ljubljana v splošnih pojasnilih nimamo zapisano, da pri operaciji kile lahko pride do poškodbe femoralnega živca, in bomo to morali dodati,« v zvezi s tem pravi izvedenec Tomažič. Je pa, kot še pravi, po sodni praksi nujno, da se pacienta opozori na vse zaplete. Tudi tiste zelo redke, ki pa imajo lahko hude posledice. Sodnica Irena Matekovič je na koncu sklenila, da je zadeva že zrela za prvo odločitev, in sicer glede temelja tožbe. Torej, ali je Ivnik sploh upravičen do odškodnine.
V SB Novo mesto menijo, da je šlo za zaplet, ne napako. FOTO: Igor Mali
Martin Ivnik z Bizeljskega danes hodi zelo počasi, saj šepa z eno nogo. Da se je moral odpovedati številnim dejavnostim, ki jih je imel rad, pa tudi da posledično trpijo njegovi domači, ni treba poudarjati. Razlog je v poškodbi femoralnega živca med operacijo dimeljske kile, ki je bila velika kot kokošje jajce. Potekala je 24. marca 2014, njen glavni del pa je bil speljan pod vodstvom novomeškega kirurga dr. Borisa Pogačarja.
Sodni izvedenec Aleš Tomažič pravi, da v tem primeru ne gre za zdravniško napako, ampak za zaplet. FOTO: UKC Ljubljana
»Za poseg pri njem sem se odločil zaradi dobrega slovesa, ki ga je priča uživala kot kirurg, in dejstva, da sem si želel normalno funkcionirati brez kil v trebušni votlini,« je pripovedoval Ivnik, ki želi zaradi, kot je prepričan, zdravniške napake od SB Novo mesto in Zavarovalnice Sava, pri kateri ima bolnišnica sklenjeno zavarovanje, dobiti 114.000 evrov odškodnine. »Žal mi je, da je prišlo do te situacije. Moja želja je, da do kakšnega zapleta ne bi nikoli prišlo,« mu je na novomeškem okrožnem sodišču odgovoril Pogačar in dodal, da ima za seboj že 1000 takšnih operacij, a da se še nobena ni končala tako.
Združil dve operativni metodi
Da bi pacienta dokončno odrešil težav s kilo, se je med operacijo odločil, da bo uporabil kombinacijo dveh najbolj znanih operativnih metod. »Bil sem mnenja, da bo trebušna stena na mestih, kjer se je bočila kila, trdnejša, če uporabim kombinacijo obeh tehnik,« je pojasnil in dodal, da je želel s tem zmanjšati ponovni nastanek dimeljske kile in da bo s tem rekonstrukcija trebušne stene bolj čvrsta.
Boris Pogačar je obžaloval, da se je operacija kile končala tako, kot se je. FOTO: SSMS
»Pri posegih, kot je bil tožnikov, je bila zaradi predhodne operacije preparacija tkiv težja, ko pa so se strukture tkiv razločile, so postale jasne in v anatomskem smislu dobro vidne oziroma razpoznavne. Te strukture so bile jasno vidne oziroma razdelane že pred šivanjem,« je pojasnil zdravnik, ki je leta 2017 prejel Hipokratovo priznanje Zdravniške zbornice Slovenije za izjemno stanovsko in organizacijsko delo ter cenjenost in spoštovanje med kolegi.
Kako je med šivanjem poškodoval živec, pa mu še danes ni povsem jasno. Prepričan je, da tukaj dejstvo, da je kombiniral obe metodi, četudi je v nadaljevanju menil, da bi bila dovolj učinkovita le ena, ne igra velike vloge. »Tisti en šiv je bil ključen, ker je verjetno šel pregloboko,« je dodal.
Zaplet, ne napaka
Da je bil najverjetneje kriv preglobok šiv, je menil tudi sodni izvedenec Aleš Tomažič. »To pa težko ocenim kot zdravniško napako,« je nadaljeval in pojasnil, da bi o napaki lahko govorili, če denimo kirurg posebne mrežice za oporo ne bi podložil na pravo mesto.
Tisti en šiv je bil ključen, ker je verjetno šel pregloboko.
Glede na to, da je imel kirurg ves čas v mislih, da bo s posegom pacientu olajšal življenje, in bil pri tem ves čas skrben, lahko zaradi preglobokega šiva kvečjemu govorimo o zapletu. Je pa res, da je zaradi dvakratnega šivanja, kot je bilo zaradi uporabe obeh metod v tem primeru, možnost poškodbe z matematičnega vidika dvakrat večja. Izvedenec dodaja, da gre res za redek primer poškodbe, a ne samo pri nas, ampak tudi v tujini.
Med pravdanjem sta sprti strani (bolnišnica in zavarovalnica odgovornost zavračata, saj sta prepričani, da je šlo za zdravniški zaplet in ne napako) razčiščevali tudi, ali je bila v tem primeru izpolnjena tako imenovana pojasnilna dolžnost. Skratka, ali je kirurg tožniku pred operacijo predstavil vse možne zaplete, tudi kar se tiče nevarnosti poškodovanja živca. Pogačar je povedal, da mu tega ni omenil, ker da gre za izredno redko komplikacijo. »Se pa učimo na takšnih primerih, in od tedaj dalje vsakemu pacientu povem, da lahko zaradi operacije tudi umre,« je povedal.
114
tisoč evrov odškodnine zahteva Martin Ivnik.
tisoč evrov odškodnine zahteva Martin Ivnik.
»Tudi v UKC Ljubljana v splošnih pojasnilih nimamo zapisano, da pri operaciji kile lahko pride do poškodbe femoralnega živca, in bomo to morali dodati,« v zvezi s tem pravi izvedenec Tomažič. Je pa, kot še pravi, po sodni praksi nujno, da se pacienta opozori na vse zaplete. Tudi tiste zelo redke, ki pa imajo lahko hude posledice. Sodnica Irena Matekovič je na koncu sklenila, da je zadeva že zrela za prvo odločitev, in sicer glede temelja tožbe. Torej, ali je Ivnik sploh upravičen do odškodnine.
