S tobačnico nad grozljive podobe

Facebook je marsikaj, a lahko je tudi dober vir novic in podatkov. Med vsemi objavami in oglasi, za katere se računalniški algoritmi odločijo, da bi se nam lahko zdeli zanimivi glede na naše poizvedovanje po internetu, se res lahko najde marsikaj uporabnega in zanimivega. Če ste tako v preteklosti večkrat iskali informacije o zagonskih podjetjih na googlu in facebooku, bi tudi vam največje družabno omrežje na tablo vrglo javno objavo slovenskega projekta Pawch oziroma platforme za množično financiranje Indiegogo o »najbolj praktični tobačnici na svetu«. Slovensko? Indiegogo? Pa poglejmo.

Nekaj za ljubitelje

Tako smo hitro navezali stik z avtorjema projekta, 24-letnima Štajercema Sebastjanom Horvatom in Denisom Ogrizkom, ki sta razložila, kako so (množina je namerna, saj so bili na začetku trije) pred približno dvema letoma iskali način, s katerim bi poenostavili pripravo cigarete za ljubitelje tobaka, ki si sami zvijajo cigarete. To pomeni, da imajo s seboj vedno vrečko tobaka, papirčke, filtre in vžigalnik. Vse to je težko držati v roki, medtem ko človek zvija cigareto. »In tako smo dobili idejo za tobačnico in v dobrem letu razvili končni produkt,« pravi Sebastjan. »Prvi prototip je bil iz papirja, potem pa smo se začeli ozirati po drugih materialih in ugotovili, da je usnje zaradi svojih lastnosti najbolj primerno.«


Prav v tistem času je Slovenija sprejela zakon, ki na embalaži cigaret in tobačnih izdelkov zapoveduje velika opozorila o škodljivosti kajenja, opremljena še z nazornimi fotografijami bolezni. »In tu smo našli tržno nišo. Prepričani smo, da takšna embalaža dolgoletnih kadilcev ne bo odvrnila od kajenja, gotovo pa je neprijetno gledati te slike,« pravi Sebastjan. In človek si bo omislil tobačnico oziroma cigaretnico.

Šapa iz tobačnih listov

Pawch (gre za sestavljanko iz angleških besed paw oziroma šapa in pouch, ki pomeni mošnjo, torbico ali vrečko) je tako izdelan iz kakovostnega italijanskega govejega usnja, v njem pa so prostor za vrečko tobaka, žepek za filtre, reža za papirčke in trak za vžigalnik. Tobačnica se zapira z magnetom, kar se je Sebastjanu in Denisu zdelo mnogo boljša rešitev kot zapiranje z ježkom ali vrvico. Na sprednji strani jo krasi logotip v obliki šape iz tobačnih listov.


Nato je bilo treba najti še dobrega proizvajalca. V bližini Cirkulan sta našla družinsko podjetje, ki se z usnjarstvom ukvarja že več generacij in je bilo pripravljeno sodelovati z njimi. »Tobačnica je ročno delo, seveda pa jo skupaj s sešijejo z usnjarskim šivalnim strojem,« poudari Sebastjan.

Pot v poslovni svet

Kakor pravita Sebastjan in Denis, so začetki za mlade startupe v Sloveniji, še posebno če gre za študente, precej težki, saj prihodkov še ni. Odprtje s. p. je bilo edina rešitev, saj za d. o. o. nista imela dovolj kapitala, a tudi tukaj je treba na mesec odšteti okoli 300 evrov fiksnih stroškov, »in to brez stroškov proizvodnje, oglaševanja, najemnine spletne strani in drugega,« pravi Sebastjan, ki zaključuje študij prava, medtem ko je Denis ekonomski tehnik. Ker je Sebastjan še študent, je nosilec dejavnost eden od staršev, onadva pa sta prokurista. Razmišljala sta tudi o odprtju podjetja v tujini, kjer je to precej enostavneje, a so stroški vsaj na začetku še previsoki. Prav tu se skriva razlog, zakaj se nista odpravila na Kickstarter, saj na njem (še) ne moreš lansirati projekta iz Slovenije – potrebuješ podjetje v tujini. »Drugi razlog pa je to, da so na Kickstarterju pretežno inovativne in tehnične stvari, na Indiegogu pa bolj umetniške,« pojasni Sebastjan.


Kampanja na Indiegogoju sicer ni bila uspešna, a je bila že od začetka zastavljena drugače kot tiste, ki smo jih vajeni na Kickstarterju: projekt je preživel tudi brez doseženega cilja 10.000 dolarjev. »Ko si mlad in nimaš izkušenj, si misliš: 'Idejo imamo, dajmo narediti projekt, v dveh mesecih bomo že imeli produkt in ga prodajali. Šele potem se srečaš z vsemi ovirami in težavami in se zavleče. Ves čas se ukvarjaš s stvarmi, ki jih nisi predvidel ali pričakoval,« prizna Sebastjan.

S spleta v trgovine

Tobačnice prodajata na spletu, kjer sta ravno zdaj znižala cene za večino (s 35 na 30 evrov), oglašujeta se na facebooku, kjer sta imela tudi posebno ponudbo, in sicer tobačnico v črni barvi, iščeta prodajalce v trgovinah po Mariboru, obrnila pa sta se tudi na specializirane trgovine s pripomočki za kajenje. Doslej sta prodala že nekaj sto tobačnic, oktobra pa bosta slavila prvo obletnico obstoja pawcha.


Pawch se oglašuje v spletnih medijih, predvsem na facebooka, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri oglaševanju tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. »Svetovne smernice so takšne, da se poskuša kajenje omejiti. Tudi na facebooku so že zavrnili kak oglas. »Mi smo v nekakšni sivi coni. Tobačnice in podobni izdelki sicer niso tobačni izdelki, so pa namenjeni kajenju. Zakonsko to še ni čisto urejeno, a obstajajo omejitve,« pojasnjuje Sebastjan. »Če oglas vsebuje določene besede, povezane s kajenjem, ga računalniški program zavrne,« doda Denis.


Imata načrte za prihodnost. »Rada bi naredila tudi kakovosten ovitek za cigarete, saj je med kadilci več kadilcev cigaret kot tobaka, pa tudi druge izdelke, povezane s kajenjem, denimo kakovostne kovinske vžigalnike, ki bi se jih dalo polniti. Poudarek bi bil predvsem na kakovosti. Lahko bi tržili tudi papirčke, ki smo jih že delili v promocijah. Cilj je razviti blagovno znamko, ki bi temeljila na estetiki in praktičnosti. Prostora je še veliko, a smo finančno omejeni,« pove Sebastjan. Ozirata se po Sloveniji, navezala sta stike tudi z večjimi verigami, a tam potrebujejo velikanske zaloge.