Slovenskega hekerja le niso izročili Američanom

Med tistimi, ki si bodo leto 2020 zapomnili kot srečno, je od nedavnega zagotovo tudi Mariborčan Matjaž Škorjanc, ki ga v računalniškem svetu poznajo pod vzdevkom Iserdo. Pred davnimi dvanajstimi leti je s še tremi soobtoženci spisal in zlorabil programsko opremo, za kar so ga pri nas obsodili in je svojo kazen že odsedel. Toda nato je bil lansko jesen priprt v Nemčiji pri rutinskem obmejnem nadzoru prometa ter potnikov v avtomobilu s slovenskimi registrskimi tablicami »na podlagi vložene obtožnice in v povezavi z njo razpisane mednarodne tiralice,« kot je pojasnjeval Iserdov oče Martin Škorjanc; ameriško pravosodje je vložilo še eno obtožnico za stare grehe.

Pisali tudi Borutu Pahorju

Nemška policija si ni belila glave s tem, ali imajo Američani prav ali ne, saj je bil na Škorjančevo ime in priimek pač izdan »mednarodni zaporni nalog s ciljem izročitve« (kot so septembra zapisali Nemci v obvestilu za javnost po aretaciji in priprtju). Američani so svoj nalog utemeljevali s tem, da naj bi bil Iserdo med letoma 2008 in 2013 »kot član kriminalne združbe udeležen v več primerih računalniških goljufij, ki so žrtve prikrajšale za več milijonov evrov«. Tako se je mednarodna pot slovitega programerja končala na obmejni kontrolni točki Schwarzbach, na kateri so ga prijeli nemški zvezni policisti.


Škorjanca so zaprli v nemški pripor in tamkajšnje pristojno sodišče je odločalo, ali ga bodo izročili ZDA ali ne. Njegov slovenski odvetnik Janko Jerman mlajši pa je potrdil novico, da je po približno osmih mesecih ždenja za nemškimi zapahi Matjaž Škorjanc znova doma: »Nemško sodišče je zavrnilo zahtevo ZDA za izročitev. Tako se je vrnil v Slovenijo, ker ni bilo nobenega razloga, da ga tam držijo.« Trenutno je v karanteni, še dodaja njegov zagovornik: »Drugih stvari pa ne moremo komentirati, ker je še prehitro,« je odvetnik odgovoril na vprašanje, ali bodo sledile (odškodninske) tožbe zaradi časa, ki ga je Škorjanc prebil v priporu. A to še zdaleč ni edino odprto vprašanje glede ameriške obtožnice.
»Zahteva se nanaša na popolnoma ista dejanja, za katera je bil obsojen, s tem da jih vsaka država poimenuje po svoje. Celotno obdobje je bilo zajeto že v prvo obtožnico,« trdi Jerman mlajši: a Američani še zdaleč ne gledajo na stvari tako preprosto, saj so spisali obtožnico, ki jo je Škorjančev oče marca v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju opisal takole: »Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red.« A pravica za Škorjančeve ni bila doma v predsedniški palači, ampak na Bavarskem: »Že dvakrat je bila zahteva za izročitev Škorjanca ZDA zavrnjena na slovenskih sodiščih, zdaj še na nemškem,« dejstva navede zagovornik Jerman mlajši.

Pravno in politično vprašanje

Za Matjaža Škorjanca pa ostaja negotovo, kako bo v prihodnje v kateri drugi tuji državi, če se bo znova zapletlo zaradi ameriškega naloga. Naše ministrstvo za pravosodje namreč pojasnjuje, da se lahko iskano osebo pripre v državi, kjer jo najdejo: »Pravnomočno zaključen izročitveni postopek v eni državi namreč praviloma ne preprečuje začetka novega izročitvenega postopka v drugi državi.«

Jerman mlajši opozarja, da je v mednarodnih postopkih treba prevesti precej dokumentov, kar podaljša postopke: »Izročitev ZDA ni samo pravno, ampak tudi politično vprašanje,« zvito odgovori na vprašanje, ali bi bilo možno, da bi katera izmed držav Škorjanca vseeno izročila Američanom. Najverjetneje ni voljan znova ždeti v kakšnem priporu in mesece dolgo čakati na odločitev tamkajšnjega sodišča ter še enkrat tvegati svobodo. Tako bo Škorjanc tudi po koncu karantene najverjetneje še nekaj časa ostal doma.