Slovenski policist razkrinkal naslednika Ala Capona

Kar devet novinarjev še danes največjega clevelandskega časopisa The Plain Dealer se je 7. oktobra 1977 podpisalo pod članek z naslovom Avtobomba je ubila 47-letnega Dannyja Greena. V njem so poročali o smrti kralja clevelandskega podzemlja in naslednika razvpitega Ala Capona. Če je bil v 20. letih prejšnjega stoletja središče gangsterstva Chicago, v 40. pa Los Angeles, je v 70. letih ta vloga pripadla slovenskemu Clevelandu.

Sedemdeseta so bila resnično nevarna, za kar je poskrbel prav Greene, ki je bil vpleten v kar 80 odstotkov vseh bombnih napadov v Clevelandu. Leto pred njegovim atentatom je samo v okrožju Cuyahoga eksplodiralo 37 bomb in vsaj za polovico teh je bil odgovoren Irec, kot so ga klicali.
Kralj je mrtev, naj živi kralj

Znano je, da je kriminalcu najhujši sovražnik prav kriminalec: maščevanje je na njihovem dnevnem meniju. Tudi Greene se je zavedal, da je konec neizbežen. Večkrat je bil tarča atentatov. Dvakrat je imel sploh srečo: prvič, ko ga je zaradi eksplozije odpihnilo iz njegovega zelenega cadillaca, ter leta 1975, ko so izvedli bombni napad na njegovo hišo na Waterloo Roadu. Tam še danes visi irska zastava.

»Tisti, ki živimo od bomb, umremo od bomb,« je nekoč prišepnil Edwardu Buddyju Kovačiču, takratnemu šefu clevelandske policije, ki je Ircu ves čas dihal za ovratnik. V hollywoodski uspešnici Ubiti Irca (Kill the Irishman), 2011 je Kovačiča upodobil sloviti Val Kilmer. »Danny mi je vedno dopovedoval, da ga bo ob njegovi zadnji uri bomba in ne naboj …« se je spominjal Kovačič. Kar se je tudi zgodilo, in sicer 6. oktobra pred 43 leti, ko je ravno prihajal od zobozdravnika. Tik pred njegovim vozilom ga je zaustavila še skupinica mladoletnih občudovalcev. Najmlajšemu je podaril svojo verižico, potem pa sedel v vozilo lincoln continental, zavrtel ključ in odšel za vedno. Umoriti ga je dal Jack Licavoli, ki se je maščeval za smrt svojega bratranca Lea Mocerija. Ko je izvedel za Dannyjevo smrt, so bile prve besede glavnega policista v mestu: »Kralj je mrtev, naj živi kralj!«​

Odraščal v slovenskem okolju

Daniel John Greene, rojen 1933, je odraščal v sirotišnici. Čez čas se je preselil k svojemu dedku v Collinwood. Ta predel je še posebno znan tudi po svoji slovenski skupnosti in cerkvi Marije Vnebovzete, ki so jo Slovenci ustanovili že leta 1905. V otroštvu se je Danny družil predvsem s slovenskimi vrstniki, vsaj na videz sta se poznala tudi s tri leta starejšim Kovačičem. In ko je začel delati na clevelandskih dokih kot luški prekladalec, je bilo okoli njega prav tako precej slovenskih sodelavcev. Naši rojaki so zanj množično glasovali tudi pet let pozneje, 1962., ko je bil izvoljen za predsednika njihovega sindikata. In tudi podpredsednik ter njegova desna roka je bil naš človek – Leon Skip Ponikvar.

Bil je to čas, ko so lahko prebivalci Clevelanda v živo spremljali, kako njihovi sošolci iz srednje šole odraščajo v sindikalne voditelje in sodnike, policiste in gangsterje, ter se družijo v znani restavraciji Theatricall Grill. Tam sta obedovala tudi Irec in Slovenec. In se spoštovala. Kovačič se je pozneje večkrat spominjal svojega prvega obiska pri tedanjem šefu sindikata: »Počutil sem se, kot bi se znašel na Irskem. Razen njegovih las in obraza je bilo vse v zelenem! Takrat mi je podaril pisalo z zelenim črnilom. Pripovedoval mi je o žilavih irskih in slovenskih mladcih, ki so pokazali vsem drugim, da zdaj oni poveljujejo Collinwoodu. Ko pa sem mu izročil prijavo kaznivega dejanja, češ da je iztaknil oko nekemu Kitajcu, je pri priči spremenil razpoloženje: 'Pojdi ven! Dovolj bo, končala sva!' Obnašal se je kot Marlon Brando v filmu On the Waterfront …«

Prišli s Kostelskega

Irčevo desno roko Skipa Ponikvarja je bilo pravzaprav nemogoče videti v kavbojkah ali kakšnih drugih uličnih oblačilih. Bil je vselej urejen. Takšen je hodil tudi z Dannyjem v Theatricall Grill, pa na potovanja v Chicago, New York itd. »Na čelu je imel vselej zapisano: 'Don't fuck with me!' (ne zajebavajte se z mano),« se je spominjal Ponikvar, ki je pozneje postal celo policist in pomembna vez med Greenom in Kovačičem.

Po štirih letih je Irec zapustil sindikat. Ter že kmalu našel svojo najnovejšo desno roko v zloglasnem zvodniku in morilcu madžarskega izvora Shondorju Birnsu. Prvovrstna kriminalca sta se spoznala kje drugje kot v Theatricall Grillu. Shonova naloga je bilo pobiranje denarja. Toda tu je bil nadvse pomemben tudi Art Sneperger, njegovi predniki so se pisali Šneberger in prišli s Kostelskega, ki je za Dannyja izdeloval in nastavljal bombe.

Tako kot je Ponikvar omogočil Kovačiču, da je policija nadzorovala Greena, tako je nekoč tudi Sneperger hotel navezati stik z njim: »Poklical me je zelo dober prijatelj iz otroških dni: 'Art želi govoriti s tabo!' Tako sem spoznal Arta in preprosto nisem mogel verjeti, ko mi je pripovedoval o petnajstih bombnih napadih, za katerimi naj bi stal Danny.« Nekega dne je Kovačič prišel iz službe. Zagledal je parkirano vozilo, v katerem je sedel Danny. Prisedel je. »Kako si?« ga je vprašal Danny.
»Dobro,« mu je odgovoril Ed.


»Slišal sem, da Snep nekaj pleteniči o meni!«
»Oh, Danny, z njim se pa res nisem pogovarjal,« je odvrnil Kovačič.
Po desetih minutah pogovora o otroštvu in še čem je Irec na lepem spremenil temo pogovora: »Dobro veš, da ti je Snep dejal, da sem ubil onega …«
»Joj,« se je zdrznil Kovačič, »o tem se pa res nisva pogovarjala!«
»Pa te imam! Saj si mi še malo prej zatrjeval, da nisi z njim govoril?!« je razkrinkal našega rojaka.

Že kmalu zatem, na noč čarovnic leta 1971, je avtobomba ubila Snepergerja. V nasprotju z marsikom, ki še danes razpravlja, kdo je stal za to eksplozijo, je Kovačič, umrl je oktobra 2018, vedel čisto vse. Tudi to, kdo je leta 1975 sodil Shondorju Birnsu. »Tudi njega je Greene …«