Sodbo poslušal brez čustev

LJUBLJANA – »Senat se je posvetoval dva dni in sprejel je soglasno odločitev. Stefan Cakić je kriv uboja Gašperja Tiča, storil pa ga je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, za kar se mu izreče kazen osem let in šest mesecev zapora. Pripor mu zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšujemo do pravnomočnosti sodbe,« je včeraj v imenu petih članov velikega kazenskega senata okrožnega sodišča v Ljubljani sporočil sodnik Ciril Keršmanc. Cakić je te besede poslušal brezizrazno.

Tožilka Tamara Gregorčič je do konca sojenja vztrajala pri besedah obtožbe. Zdaj 21-letnemu Cakiću je očitala, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je bil pod vplivom alkohola in kokaina, zagrešil kaznivo dejanje uboja. V jutranjih urah 18. junija lani je s kuhinjskim nožem dolžine 33 centimetrov 44-letnega oškodovanca večkrat zabodel v vitalne dele telesa; bilo je 17 vbodnih ran in obrambnih ureznin. Slednje naj bi dokazovale, da se ga je Tič poskušal ubraniti. Dve rani sta bili za igralca v njegovem stanovanju na Trubarjevi cesti usodni.
Cakićev odvetnik Gorazd Fišer pa je menil, da je Tič Cakiću zagotovo podtaknil GHB oziroma tako imenovano drogo za posilstvo ter ga nato zlorabil. Igralec naj bi ga pozneje tudi napadel, zato naj bi šlo za dejanje, storjeno v afektu in samoobrambi.

Tič ga ni silil!

A sodišče ni verjelo, da bi se med akterjema dogajalo kaj takega, o čemer je govorila obramba. To naj bi dokazovali že posnetki nadzornih kamer v Box baru, iz katerega sta se Cakić in Tič proti jutru odpravila v igralčevo stanovanje. »Ti kažejo, da je obtoženec iskal naklonjenost oškodovanca. Nedvomno je tudi, da je na stranišču med njima prišlo do stika spolne narave, v tej zvezi senat poklanja tudi vero dvema pričama,« je povedal sodnik v obrazložitvi sodbe, Cakić pa je šele tedaj začel komaj vidno odkimavati.

Šlo je za Tičeva prijatelja, ki sta bila skupaj z njim v lokalu, prvi pa je iz stranišča prišel Tič in, tako je povedal Nejc K., »Gašper je bil vzhičen, z navdušenjem je rekel, da ga je Stefan prijel za spolovilo«.
»Kamere iz lokala dokazujejo, da ste prostovoljno šli s Tičem v njegovo stanovanje,« je nadaljeval sodnik. »In spet ni dvoma, da je tudi tam prišlo do stika spolne narave, ki ni bil prisiljen, ampak prostovoljen. Dva odrasla moška, gola, kokain, spolni pripomoček ...«
Tožilka je za Cakića zahtevala kazen 12 let zapora, izrekli so mu jih osem in pol, po mnenju senata je taka kazen pravična. Sodnik se sicer zaveda, da bo javnost glede tega razdeljena: »Vem, da bo vprašanje izrečene sankcije predmet nadaljnjih razprav.« A se je očitno zelo dobro pripravil tudi na morebitne očitke, da je kazen prenizka. Poglobil se je namreč v raziskavo, ki sta jo opravila Inštitut za kriminologijo in vrhovno sodišče o 506 primerih umorov in ubojev na Slovenskem od leta 1991. Sodbe slovenskih sodišč v primerih ubojev, ki so bili zagrešeni v bistveno zmanjšano prištevnem stanju, so bile: »Osem let zapora, sedem, osem, sedem in pol, devet ...«

Sodba še ni pravnomočna, tožilka in odvetnik pa glede morebitne pritožbe na višjo sodno inštanco pravita, da bosta najprej počakala na pisni odpravek, potem se bosta odločila.
In tik preden sta paznika obsojenca odpeljala nazaj v pripor, je za besedo zaprosil Cakić: »Rad bi odšel na predčasno prestajanje kazni.«
Sodnik pa mu je še pred tem v dobri veri položil na dušo besede, da bi si lahko nemara že, ko se je odločal za odhod v tujsko legijo, raje izbral poklic, v katerem bi reševal življenja (reševalci, gasilci), ne pa jih jemal. Vprašanje pa je, ali bo dejstvo, da je lani nekomu zares vzel življenje, spremenilo Stefana Cakića.