Tat Drnovškovega računalnika udaril pri »najboljšemu sosedu«
Znova je udaril karierni falot Zlatan Velić. Po Drnovškovem računalniku so mu zadišale ribje konzerve.
Odpri galerijo
Janez Drnovšek je bil hvaležen za vrnjen računalnik.
Iz prevzgojnega doma v Radečah je ušel 19-letni Ljubljančan Zlatan Velić. V nevarnosti je vaše premoženje! Približno tako so občila davnega leta 1997 poročala in opozarjala na beg »fanta, za katerega bi lahko rekli, da je nepoboljšljiv«.
Že kot golobradi mladenič je bil torej Velić pravi falot in do tistega leta naj bi imel na vesti najmanj 475 premoženjskih kaznivih dejanj. Kdo ve, koliko grehov si je nabral do danes, ko mu je 42 let. Zaslovel pa je denimo kot kradljivec računalnika predsednika dr. Janeza Drnovška in kot nekdo, ki je bil izbran za to, da zagotavlja lažen alibi roparju sefov SKB Dejanu Vidmarju. Nazadnje je pred nekaj dnevi udaril pri najboljšem sosedu.
Samo leta 2018 si je Velić nabral 16 kaznivih dejanj (tatvine, ropi, celo povzročitev hude telesne poškodbe). In to do septembra, ko so ga zaradi kraje v neki trgovini aretirali policisti, zavrteli so se sodni mlini in kajpak ne prvič v življenju je pristal za zapahi. Zaradi več kaznivih dejanj je bil obsojen na dve leti in 10 mesecev zapora, 6. marca letos pa so ga predčasno izpustili iz zapora na Dobu.
Le mesec pozneje je znova zašel na kriva pota. Sedmega aprila sredi popoldneva se je prava drama odvijala v Mercatorju ob ljubljanski Slovenčevi ulici. Naši viri ne poročajo, ali je imel na obrazu masko, ki je v teh časih v trgovinah obvezna in ni več le zaščitni znak roparjev in tatičev. Se je pa z nakupovalno torbo na kolesih zagotovo sprehodil med policami ter prodajalno mimo blagajne kmalu tudi zapuščal.
Sumljiva oseba, si je zamrmral Mercatorjev uslužbenec Raci D. in pohitel do odhajajočega Velića. Od njega je zahteval, naj mu pokaže, kaj ima v torbi. Tedaj pa je postalo tako vroče, da je moral Raciju na pomoč priskočiti celo Mercatorjev mesar Radenko Z. V tistem je iz bližnje cvetličarne odjeknil cvetličarkin krik: »Pazi, Raci, nož ima!« In res se je v Velićevih rokah zasvetlikalo rezilo. Prodajalcu in mesarju je preteče sporočil: »Pustita voziček, sicer vaju bom našpičil!«
To sta pametno tudi storila in Veliću dovolila, da zbeži, a je ta kaj kmalu padel v roke starih znancev, ljubljanskih policistov. V torbi, s katero je odšel iz Mercatorja, ne da bi plačal račun, je bilo 17 paketov konzerviranih rib rio mare in trije paketi pralnega praška ariel v kapsulah. Pri najboljšem sosedu so vrednost ukradenega blaga izračunali do centa natančno: 147,05 evra.
Zlatan Velić je znova v priporu, priporni razlog je edini logičen, ponovitvena nevarnost, zagotovo pa bo obtožen roparske tatvine. Ker je po aretaciji tarnal, da ga boli trebuh, so ga še pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom odpeljali v klinični center, kjer so ga testirali zaradi suma, da ima morda covid-19. Izkazalo se je, da je zdrav kot riba.
Velić pa je torej v vlogi kariernega nepridiprava poskrbel tudi za pravo politično dramo, o kateri so premlevali najvišji krogi na Slovenskem. Zgodilo se je 12. marca 2007, ko sta vlom v stanovanje v Trnovskem pristanu in kraja prenosnika, v katerem sta bila seznam članov in druga dokumentacija Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je vodil predsednik republike Janez Drnovšek, dvignila precej prahu.
Ta je bil prepričan, da strici iz ozadja, ki so botrovali vlomu v stanovanje ene od članic gibanja, prihajajo iz krogov političnih neprijateljev. Zato so tudi policisti preiskavo vzeli resneje. Eden od njih pa je kaj kmalu ugotovil, da tatvina prenosnika ni bila politično, ampak odvisniško motivirana. V Trnovskem pristanu sta namreč vlomila zasvojenca z mamili Zlatan Velić in M. W., ki ju ni niti najmanj brigalo, komu vlamljata.
Sodniki so specialnemu povratniku Veliću prisodili leto zapora, M. W. pa devet mesecev. In kaj je doletelo policista, ki je Drnovškov računalnik našel, mu ga vrnil ter s tem poskrbel za konec skoraj politične krize v državi? Da ne bi mislili, da povišica; šefi so ga za nagrado odpeljali v znano ljubljansko gostilno Čad, kjer si je smel naročiti pleskavico in pivo.
Že kot golobradi mladenič je bil torej Velić pravi falot in do tistega leta naj bi imel na vesti najmanj 475 premoženjskih kaznivih dejanj. Kdo ve, koliko grehov si je nabral do danes, ko mu je 42 let. Zaslovel pa je denimo kot kradljivec računalnika predsednika dr. Janeza Drnovška in kot nekdo, ki je bil izbran za to, da zagotavlja lažen alibi roparju sefov SKB Dejanu Vidmarju. Nazadnje je pred nekaj dnevi udaril pri najboljšem sosedu.
Dobra novica: koronavirusa nima
...
Sredi sojenja za rop sefov banke SKB je izbruhnila afera, saj naj bi nekateri (celo odvetniki) nagovarjali tudi Velića, naj Dejanu Vidmarju z lažnim pričanjem zagotovi alibi za čas ropa, to je bila noč na 1. november 2005. V anonimnem pismu, ki je priromalo na ljubljansko sodnijo, je med drugim pisalo, da »obtoženi iščejo alibije, imajo povsod lovke in pričam ponujajo veliko denarja, da bi te lagale«. Med peterico ovadenih zaradi suma storitve kaznivih dejanj oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, dogovora za kaznivo dejanje, krive izpovedbe in preprečitve dokazovanja naj bi se leta 2015 znašel tudi Velić, a je nato zadeva popolnoma potihnila.
Le mesec pozneje je znova zašel na kriva pota. Sedmega aprila sredi popoldneva se je prava drama odvijala v Mercatorju ob ljubljanski Slovenčevi ulici. Naši viri ne poročajo, ali je imel na obrazu masko, ki je v teh časih v trgovinah obvezna in ni več le zaščitni znak roparjev in tatičev. Se je pa z nakupovalno torbo na kolesih zagotovo sprehodil med policami ter prodajalno mimo blagajne kmalu tudi zapuščal.
Mercator na Slovenčevi, ki ga je obiskal Velić. FOTO: MARKO FEIST
Sumljiva oseba, si je zamrmral Mercatorjev uslužbenec Raci D. in pohitel do odhajajočega Velića. Od njega je zahteval, naj mu pokaže, kaj ima v torbi. Tedaj pa je postalo tako vroče, da je moral Raciju na pomoč priskočiti celo Mercatorjev mesar Radenko Z. V tistem je iz bližnje cvetličarne odjeknil cvetličarkin krik: »Pazi, Raci, nož ima!« In res se je v Velićevih rokah zasvetlikalo rezilo. Prodajalcu in mesarju je preteče sporočil: »Pustita voziček, sicer vaju bom našpičil!«
To sta pametno tudi storila in Veliću dovolila, da zbeži, a je ta kaj kmalu padel v roke starih znancev, ljubljanskih policistov. V torbi, s katero je odšel iz Mercatorja, ne da bi plačal račun, je bilo 17 paketov konzerviranih rib rio mare in trije paketi pralnega praška ariel v kapsulah. Pri najboljšem sosedu so vrednost ukradenega blaga izračunali do centa natančno: 147,05 evra.
Pustita voziček, sicer vaju bom našpičil!
Zlatan Velić je znova v priporu, priporni razlog je edini logičen, ponovitvena nevarnost, zagotovo pa bo obtožen roparske tatvine. Ker je po aretaciji tarnal, da ga boli trebuh, so ga še pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom odpeljali v klinični center, kjer so ga testirali zaradi suma, da ima morda covid-19. Izkazalo se je, da je zdrav kot riba.
Policistu za nagrado pleskavica
Velić pa je torej v vlogi kariernega nepridiprava poskrbel tudi za pravo politično dramo, o kateri so premlevali najvišji krogi na Slovenskem. Zgodilo se je 12. marca 2007, ko sta vlom v stanovanje v Trnovskem pristanu in kraja prenosnika, v katerem sta bila seznam članov in druga dokumentacija Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je vodil predsednik republike Janez Drnovšek, dvignila precej prahu.
Leta 2014 je bil (so)obtoženi Velić v Novem mestu zaradi velike tatvine in vloma v hišo ter kraje opel astre obsojen na leto in enajst mesecev zapora. FOTO: M. Ž./DOLENJSKI LIST
Ta je bil prepričan, da strici iz ozadja, ki so botrovali vlomu v stanovanje ene od članic gibanja, prihajajo iz krogov političnih neprijateljev. Zato so tudi policisti preiskavo vzeli resneje. Eden od njih pa je kaj kmalu ugotovil, da tatvina prenosnika ni bila politično, ampak odvisniško motivirana. V Trnovskem pristanu sta namreč vlomila zasvojenca z mamili Zlatan Velić in M. W., ki ju ni niti najmanj brigalo, komu vlamljata.
147,05 evra so bile vredne konzerve in kapsule.
Sodniki so specialnemu povratniku Veliću prisodili leto zapora, M. W. pa devet mesecev. In kaj je doletelo policista, ki je Drnovškov računalnik našel, mu ga vrnil ter s tem poskrbel za konec skoraj politične krize v državi? Da ne bi mislili, da povišica; šefi so ga za nagrado odpeljali v znano ljubljansko gostilno Čad, kjer si je smel naročiti pleskavico in pivo.
