Trpinčene in lačne varuške garale kot sužnje

LJUBLJANA – Le redkokatera varuška je pri zakoncih Porić in njunih treh majhnih otrocih zdržala dlje časa. Bosanka Stana je tri mesece prenašala vsakodnevno mučenje in poniževanje. »Jesti sem smela le na balkonu, spati pa sem morala na tleh. Fikreta mi je vzela dokumente, nenehno me je pretepala. Tako grdo me je celo ostrigla, da sem si morala nadeti lasuljo, preden mi je uspelo pobegniti domov.« »Videli smo Stanine fotografije. V treh mesecih trpinčenja je shujšala na 49 kilogramov, bila je dobesedno shirana, še bolje rečeno, mršava,« je zgrožen okrožni kazenski sodnik Srečko Škerbec, ki je Fikreto in Damirja Porića spoznal za kriva kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Spale na tleh, jedle enkrat na dan

Damir je prek spletnih oglasov v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji iskal ženske, ki bi bile v Ljubljani varuške njunih otrok. Obljubljal je med 450 in 500 evri plače ter brezplačno stanovanje in hrano. Brezposelne ženske so kajpak padale na limanice in prihajale v Slovenijo. Nobena pa ni zdržala prav dolgo, toda kaj; takoj ko je odšla, že je Damir prek oglasa našel novo. Od leta 2013 do lanske pomladi so se zvrstile Anđa, Biljana, Stana, Amanda, Selma, Medina, Ankica, še ena Stana, Ksenja in Mirsada. Ko so prišle v Ljubljano, pa je vajeti v svoje roke vzela Fikreta. »Z njimi je ravnala, kot bi bilo leto 1800. Bile so njene sužnje, ki niso imele popolnoma nobenih pravic,« pravi sodnik. Da se pri Porićevih dogaja nekaj nezaslišanega in da so tujke spravljene v suženjstvu podobno razmerje, je prišlo na ušesa policistom, ti pa so zakoncema začeli prisluškovati, v eno od treh stanovanj, v katerih je družina živela v tem času, so celo namestili prisluškovalno napravo. Odvetnika obtožencev, Žiga Klun in Mateja Gregorčič, sta sicer menila, da gre za nezakonit dokaz, a ju je Škerbec zavrnil, saj je za prikrite preiskovalne ukrepe obstajala odredba sodišča. Kako jim je uspelo spraviti napravo v stanovanje? »Policija taktike in metodike praviloma ne razkriva, kar je tudi razumljivo.


Enkrat so bolj zviti, drugič manj. Enkrat uspe, drugič ne.« Ugotovitve tajnega delovanja policistov pa so bile naravnost frapantne: reve so morale garati sedem dni na teden, po 15 ali še več ur. A niso se ukvarjale le z otroki, morale so čistiti, pomivati. Jedle so lahko le enkrat na dan. Ena je morala spati na tleh, druga na neki tanki peni, tretja celo na balkonu. Fikreto so morale masirati, ta pa jih je nenehno telesno in duševno maltretirala, žalila jih je, da so kurbe, prasice, čarovnice in glupače. Ven so smele le, ko so šle na sprehod z otroki, ena tudi, ko jo je gospodarica poslala na cesto beračit. O obljubljenem jim plačilu pa so lahko le sanjale. Damir po oceni sodnika pri trpinčenju sicer ni sodeloval, »a ga po večini tako ni bilo doma«, je ugotovil sodnik, »Fikreta pa je zares pretiravala«. Ena od žensk naj bi celo postala žrtev spolnega nasilja, saj naj bi morala zadovoljevati Fikreto, ta pa naj bi ji med drugim v spolni organ vtikala banano. Eni od žensk pa je rekla tako: »Noseča sem, in ko bom rodila, nekaj časa ne bom mogla imeti spolnih odnosov z možem, zato boš za ta čas ti prevzela mojo vlogo.«

Odhajale zaradi domotožja?

Ko ju je specializirani tožilec Jože Levašič posadil na zatožno klop, sta se zaradi njegovih očitkov delala zgrožena. Trdila sta, da sta z varuškami ravnala kot z družinskimi člani. »Med nami ni bilo nikoli nasilja, sploh pa ne spolnega, kaj šele odvzema prostosti ali suženjstva. Živimo vendarle v sodobni in pravični državi 21. stoletja,« je govoril Damir. In medtem ko je Fikreta pripomnila, da se je z vsemi ženskami dobro razumela ter so skupaj tudi kofetkale, je imel njen mož pripravljen odgovor, zakaj po njegovem mnenju nobena od varušk pri njih ni zdržala prav dolgo. »Domotožje, klima v državi, visok življenjski standard, bivanje v desetem nadstropju, hiperaktivnost otrok, različna verska kultura, prevelika kvadratura stanovanja za čiščenje.«


Ko pa so med sodnim procesom začeli zasliševati oškodovanke, sta z odvetnikoma začela spoznavati, da jima kaže zelo slabo. Zato sta se sredi sojenja odločila priznati krivdo in zanju se je vse skupaj izteklo celo tako sanjsko, da sta z nasmeškom zapuščala sodno palačo. Zakaj? V sostorilstvu sta zagrešila 10 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, zagrožena kazen je zapor do 15 let. Fikreta je bila obtožena tudi spolnega nasilja (do 10 let zapora). Na jesenskem predobravnavnem naroku je tožilec za priznanje Damirju milostno ponudil kazen pet, Fikreti pa devet let zapora. Ko sta se Porićeva v začetku tega tedna odločila priznati krivdo, pa sta ga odvetnika precej omehčala. Predlagane kazni so namreč strmoglavile: tri leta in deset mesecev zapora za Porićevo, tri leta za Porića. Sodba v imenu ljudstva je bila še milejša. Fikreta Porić bo sedela tri leta in štiri mesece, Damir Porić pa dve leti in enajst mesecev. Že med sojenjem so jima sicer odpravili pravi, ob sodbi pa tudi hišni pripor.