V Medvodah udarilo kot potres

MEDVODE – Ko se je četrtkov večer prevesil v noč, je marsikje po Sloveniji že konkretno deževalo; skozi Medvode pa sta tam čez enajsto uro zvečer vozili dve cisterni s srbskimi registrskimi tablicami. Potovali sta po Gorenjski cesti, prav blizu stavbe, ki jo krajani imenujejo kar Titanik, pa se je pot obeh končala – za prvo je bil zastoj dolg najmanj 12 ur, za drugo pa bo postanek v Sloveniji trajal bistveno dlje kot zgolj pol dneva.
Ena starejših Medvoščank, ki biva v Titaniku, je pojasnjevala, da je bila na oknu in je videla celoten prizor: »Cisterna je prišla do ograje, potem pa jo je odneslo, kot da bi kamen vrgel.« Prek ceste od Titanika je stanovanjska hiša, v kateri biva mlajša ženska, ki pravi: »Ponoči pa se je streslo, kot da je potres. Mene je zarukalo, ker spim na galeriji zgoraj.« Cisterna, ki jo je pri Titaniku odneslo čez cestno ograjo in nato še nekaj metrov po hribu navzdol, preden je obstala na boku, je prevažala 21 ton tekočega kisika.

Tekoči kisik spada med nevarne snovi, saj »nevarno reagira z maščobami oziroma z vsemi vnetljivimi in organskimi materiali.« Komandir medvoške policijske postaje Feliks Strehar navaja, da so bili o nesreči obveščeni približno pol ure pred polnočjo: »Kraj smo zavarovali, v sodelovanju s štabom civilne zaščite Medvode pa smo organizirali evakuacijo treh objektov in približno 35 ljudi k svojcem oziroma v Športno dvorano Medvode.« Voznik druge cisterne, ki je nesrečo prestala brez poškodb, je povedal, da je njegov kolega zdrsnil prav zaradi mokrega cestišča.
Medtem ko so reševalci oskrbeli voznika (ki se ni težje poškodoval), pa se je mobiliziralo gasilstvo: tako profesionalci iz Ljubljane kot društva iz Medvod in okoliških krajev. Franci Jarc, poveljnik Gasilske zveze Medvode, je našteval: »Tri teritorialna društva smo bila aktivirana kot pomoč poklicni brigadi iz Ljubljane. Ker je bila potreba po avtocisterni, smo aktivirali še gasilce iz Spodnjih Pirnič, še dve gasilski društvi pa sta bili v pripravljenosti.«
Njegov kolega Jože Ložnar Kranjc iz ljubljanske poklicne gasilske brigade, ki je nosil fluorescentni brezrokavnik vodje intervencije, je v petkovem poznem dopoldnevu pojasnjeval potek aktivnosti: »Šele pred pol ure je bila cisterna dvignjena. Zdaj bomo začeli prečrpavati vsebino.« Medtem so gasilci utrujenih obrazov ždeli v šotoru, na katerem se je nabrala snežna odeja; prečuta noč je utrudila telesa mladih in manj mladih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ložnar Kranjc je potrdil, da prevrnjena cisterna ni bila nevarna za okolico, ker ni puščala: »Toda sanacija lahko povzroči oteževalne okoliščine, in iz previdnosti se je štab odločil evakuirati okoliške prebivalce.«

Medvode so bile v petkovem jutru polne policijskih vozil z utripajočimi modrimi lučmi zaradi varovanja območja, ulice pa so bile prazne – a bolj zaradi snega kot morebitne nevarnosti. Ljudi na avtobusni postaji je bolj kot cisterna skrbel negotov prihod avtobusa za Ljubljano; tudi tisti pred dvorano so bili bolj utrujeni kot prestrašeni. Marsikdo ni zatisnil očesa, odkar so jim policisti v prvih urah petka potrkali na vrata: »Nisem spala 20 ur. V dvorani sem samo malo priprla oči; ko sem se zbudila, pa sem mislila, da sem v zaporu,« je izkušnjo pojasnjevala Medvodčanka.
Nekaj čez petkov opoldan je bila evakuacija stanovalcev preklicana in lahko so se vrnili na svoje domove. »Poškodovan ni bil nihče,« je dober konec velike intervencije sporočila Maja Ciperle Adlešič z ljubljanske policijske uprave. Nekaj prej nam je Darinka Verovšek, odgovorna za namestitev in preskrbo prebivalcev pri štabu civilne zaščite občine Medvode, povedala, da je zadeva trajala malce dlje, kot so sprva računali: »Ljudje živijo z Donitom in Kolorjem, smo na preži, tudi civilna zaščita je pripravljena za take primere. Ampak glede na vreme je bil najbolj neprimeren trenutek, da se je to zgodilo.«