Vrhniški lovci praznujejo 140 let

Vrhnika – Lovcev v naši z gozdom poraščeni deželi ne marajo vsi. Kljub temu jim ne moremo odreči vloge skrbi za divjad. Biolog prof. Boris Kryštufek mi je nekoč namignil, da imamo morda najboljše lovce na svetu, organizirane tako, da v naravi v nobenem primeru ne morejo povzročiti škode, hkrati pa je njihov odstrel deleža divjadi v že degradirani kulturni krajini ključen za ohranitev vsaj približnega ravnovesja med našimi željami in potrebami ter ohranitvijo narave.

Prva pravila še v nemščini

Omenjeno vlogo vrhniški lovci opravljajo že 140 let in so najstarejša lovska družina v Sloveniji. Deželna vlada Kranjske je namreč 22. marca 1878 potrdila pravila o delovanju Lovskega društva Vrhnika in mu pod številko 1847 dovolila delovanje.
Lovsko društvo Vrhnika je nastalo v času po marčni revoluciji, ko je ljudstvo prevzemalo oblast v svoje roke, čas monarhij in plemstva, ki je imelo do tedaj v rokah gozdove in divjad, je mineval. V Kroniki LD Vrhnika lahko preberemo: Nekako do sredine 19 stoletja je imel lovno pravico na Vrhniki knez Windischgrätz s Planine. Takrat je iz naših gozdov izginil zadnji ris. Uplenil ga je njegov gozdni in lovski čuvaj v Kambrcah pri sedanjem Štampetovem mostu. Kako ironično se je torej končala doba vsemogočnih plemičev, ko so izgubili pravico lova po kmečkih gozdovih in poljih.


Ustanovni člani društva so bili Karel Mayer, Gabrijel in Karel Jelovšek, Mihael Tomšič, Karel Muley in drugi. Mayer je oče Karla Mayerja, ki je nato januarja 1907 v Hotelu Štrukelj v Ljubljani sklical vrhovni sestanek vseh slovenskih lovcev. Tako se je začela zgodba slovenskih lovcev, lovskih družin in lovskega reda, ki v slovenskih gozdovih velja še danes.

Na Vrhniki smo se srečali z dolgoletnim predsednikom LD Vrhnika Jurijem Petkovškom, ki nam je pokazal originalna pravila, zapisana v nemščini. Gre za ohranjeni dokument brez primere, zapisan z lepo cesarsko, danes neberljivo kaligrafsko pisavo.
Med drugim v pravilih piše, da je lovec oz. član društva lahko postal le primerno izobražen za primerno društveno izživljanje, za prestopke na lovih in žalitve je najprej prejel ukor, ob težjih napakah pa je izključen. Spremembno pravilo so lahko izvedli le z dvotretjinsko večino, društvo je torej delovalo nadvse demokratično. Zanimiv je dodatek, da se morajo sej odbora vsak mesec udeleževati vsi člani. Del denarja za delovanje so pridobili s članarino, del pa seveda s prodajo uplenjene divjadi, kar pomeni, da divjad ni bila last lovca, ki jo je uplenil.

Vzeli so jim orožje

Društvo je upravljalo lovišče, veliko 6000 hektarjev, kar je po današnjih merilih v okviru Slovenije veliko. Povprečno lovišče slovenskih lovskih družin je do 3500 hektarjev. Na lov so vabili goste, ki so si morali lovno karto plačati sami, uplenjeno divjad pa prav tako oddati.


Posebno zanimiva so vabila s preloma iz 19. v 20. stoletje. Vabilo iz leta 1899 vabi goste z naslednjimi besedami: »Vrhniško lovsko društvo usoja si povabiti Vaše blagorodje na lov na srne v Raskovcu.«
Društvo se je pozneje preimenovalo v klub in do druge svetovne vojne so postavili nekaj koč. Ko so del Slovenije leta 1941 zasedli Italijani, so vsem lovcem odvzeli orožje.

Leta 1946 se je začela zgodba na novo z ustanovitvijo LD Vrhnika. Zavel je nov veter v novi državi. A vrhniški lovci so obstali. Do danes.


Petkovšek nam je povedal, da družina trenutno šteje 64 članov lovcev, katerih starost je v povprečju 52 let, kar v primerjavi z drugimi pomeni, da je LD Vrhnika pomlajena. Povprečna starost slovenskega lovca je sicer skoraj 60 let, kar je skrb vzbujajoče. Upravljajo 6287 hektarje veliko lovišče, ki pa je v nekaterih delih presekano s cestami. Zato imajo visoko število povoženih živali, ki denimo pri srnah včasih doseže tudi tretjino načrtovanega odstrela.

Letošnji načrt odstrela je 170 kosov srnjadi, že do danes imamo povoženih 45 srnjadi, nam je povedal tajnik LD Vrhnika Metod Luzar. »Povprečni povoz na leto na železnici in cesti je od 50 do 60 živali.« Lovci že dlje opozarjajo, da se število povoženih močno povečuje, država pa obenem povečuje odstrel, s čimer po mnenju lovcev slabijo populacijo divjadi.