Vse neprijetne stvari so ga le še podžgale

TEL AVIV – Adrian Gomboc je vnovič dokazal, da je borec v pravem pomenu besede. In mož za velika tekmovanja v judu! Potem ko je le malo manjkalo, da ni že ob ognjenem krstu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, na katerih je opozoril nase z zelo dobrim petim mestom, segel po kolajni, je že na naslednjem velikem turnirju – na lanskem evropskem prvenstvu v Varšavi – ni več izpustil iz rok. V glavnem mestu Poljske je navdušil s srebrnim odličjem v kategoriji do 66 kilogramov, predvčerajšnjim pa se je na tem tekmovanju v Tel Avivu povzpel še stopnico višje – na prestol!

»Čeprav so me v pripravah znova ovirale manjše zdravstvene težave, med drugim se mi je obnovila poškodba prepone, sem jih odmislil in takrat, ko je bilo najbolj treba, iz sebe iztisnil najboljše,« je razkril Gomboc, ki je na poti do največjega uspeha po vrsti premagal Ukrajinca Gevorga Hačatrijana (z iponom – 10:0), Turka Sinana Sandala (10:0), Izraelca Tala Flickerja (z vazarijem – 7:0), Azerbajdžanca Orhana Safarova (10:0) in za konec še nekoliko nepričakovanega finalnega tekmeca, Italijana Mattea Medvesa (10:0). »V moji kategoriji se vedno dogajajo presenečenja, vendar pa zase ne mislim, da sem pripravil eno od njih. Ne, daleč od tega, sem le pozlatil lansko srebro,« je razlagal 23-letni Prekmurec, doma iz Rakičana pri Murski Soboti, ki je po koncu lanske sezone iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku prestopil k Bežigradu. V Ljubljano, kjer zdaj živi in trenira, se je preselil s trenerjem Rokom Drakšičem, ki je bil do četrtka naš edini moški evropski prvak v judu. Adrian je tako v Tel Avivu ponovil Rokijev podvig iz Budimpešte iz leta 2013. »Če sem iskren, se pravzaprav še ne zavedam dobro, kaj mi je uspelo, vem pa, da to še zdaleč ni šala. Vsak že ne more biti evropski prvak!« je poudaril Gomboc in se še enkrat dotaknil lanskih nesoglasij s celjskim strokovnjakom Marjanom Fabjanom, zaradi katerih se je nazadnje razšel z njim. »Šel sem svojo pot ter pokazal, da znam in zmorem. Vse te stvari, ki so se (mi) zgodile, so me le še podžgale, zaradi njih sem postal še bolj motiviran. Zdaj sem tudi samozavestnejši, imam boljši prijem, k čemur je veliko prispeval tudi Roki. Dokazala sva, da gremo z Bežigradom v pravo smer,« je prekmurski šampion pohvalil Drakšiča, ki prav tako kot Gomboc ni skrival velikega navdušenja. »Pred petimi leti sem bil sam evropski prvak, zdaj je šel po mojih stopinjah Adrian, v katerega sem verjel vse od začetka. Poskušal sem mu vcepiti borbenost in nepopustljivost, ki sta ključ do uspeha. Ko ima tako dober dan, ga je res vrhunsko voditi z roba blazin,« je povedal 31-letni Grižan, ki si je – ko se je konec lanskega leta resneje lotil trenerskega poslal – za cilj zastavil zlato lovoriko na večjem tekmovanju. Osvojil jo je že na svojem prvem.