ROP ZLATARNE
Z roparjem sta si zrla iz oči v oči
Zamaskirani ropar s pištolo v rokah jeodnesel skoraj 600 gramov zlata, tržna vrednost katerega je 35.000 evrov, pri tem pa grozil uslužbenki in jo ustrahoval.
Odpri galerijo
Ko je že kazalo, da je sodišče izčrpalo vse dokaze, ki so osvetljevali rop šentjernejske zlatarne Bartol, ta se je zgodil 26. junija okoli 9.40, je zadeva dobila nove dimenzije. Na prejšnji obravnavi je namreč ena od prič, očim dekleta obtoženega 36-letnega Maria Herakoviča z Rake, predložil pogodbo ter zapisnik o prevzemu in vrnitvi delovnega stroja. Obtoženi Herakovič naj bi ga vrnil istega dne in isto uro, kot se je približno 25 kilometrov stran zgodil rop zlatarne, iz katere je zamaskirani ropar s pištolo v rokah odnesel skoraj 600 gramov zlata, tržna vrednost katerega je 35.000 evrov, pri tem pa grozil uslužbenki in jo ustrahoval.
A bežečega roparja s čelado in podkapo v rokah je videl zaposleni v enem od bližnjih lokalov, pravzaprav sta si nekaj sekund zrla iz oči v oči z le par metrov, in priča je bila tudi na prepoznavi prepričana, da je pokazala na pravega, na Maria Herakoviča, torej, ta pa ves čas vztraja, da z ropom nima nič. Obremenilen zanj je tudi mobilni telefon, ki so ga policisti našli pri hišni preiskavi, saj naj bi bil prav ta takrat na območju Šentjerneja, a Herakovič je pojasnil, da ga je dobil naslednjega dne, in sicer od kolega Denisa Brajdiča, dal mu ga je v četrtek, ko so prispeli v Izolo, saj je bil sam brez telefona.
No, tokrat je sodnik Boris Kodrič želel priti do dna Herakovičevemu alibiju. Po papirjih, ki so zdaj na sodišču, si je v enem od krških podjetij izposodil orodje 25. junija ob 12. uri, torej na praznik, vrnil pa ga je naslednjega dne ob 9.40. »Za naše podjetje so to ponarejeni dokumenti,« je bil jasen in odločen lastnik podjetja. Že številka pogodbe ni v skladu z njihovimi pravili o izdajanju pogodb, prav tako na praznik pogodba ni mogla biti izdana. Podjetje ima sicer videonadzor, a se posnetki brišejo vsakih 14 dni, imajo pa shranjeno evidenco vstopov v prostore.
»Na praznik, torej 25. junija, ni nihče vstopil v prostore enote v Krškem, naslednjega dne pa je poslovodja (oseba, ki je sodišču predložila pogodbo, op. p.) vstopil v prostore ob 10.43,« je povedal lastnik podjetja, ki je preveril tudi, kaj se je dogajalo z vrtalno-brusilnim kladivom, ki naj bi si ga izposodil Herakovič. Po njihovih podatkih je bil ta stroj v tistem obdobju ves čas v objektu, izposoje orodja torej ni bilo, prav tako ni bilo izdanega računa, kar niti ni bilo možno, saj že pogodba in zapisnik nista bila v skladu z njihovim programom. Sicer pa je lastnik podjetja ugotovil, da je bila pogodba ustvarjena 21. avgusta, spremenjena pa 29. novembra letos.
Tokrat je na sodišče prišla tudi prijateljica Herakovičeve partnerice, ki sicer zadnja dva meseca živi v Franciji.
»Vi ste neverodostojna priča. Iz Francije ste prišli sem lagat,« je njene navedbe označil Herakovič, njegov odvetnik Aleksander Sitar pa je prosil sodnika za nekaj dni, da se bosta z obtoženim dogovorila, ali glede na nova dejstva, ki dajejo občutek, da se Herakovič vse bolj zapleta, predlagati še kak dokaz ali je zadeva zrela za sodbo. Sicer pa je na predobravnavnem naroku Herakoviču tožilka Vesna Fink v zameno za priznanje ponudila pet let in pol zapora. A Herakovič je bil jasen, da on ni oropal zlatarne.
A bežečega roparja s čelado in podkapo v rokah je videl zaposleni v enem od bližnjih lokalov, pravzaprav sta si nekaj sekund zrla iz oči v oči z le par metrov, in priča je bila tudi na prepoznavi prepričana, da je pokazala na pravega, na Maria Herakoviča, torej, ta pa ves čas vztraja, da z ropom nima nič. Obremenilen zanj je tudi mobilni telefon, ki so ga policisti našli pri hišni preiskavi, saj naj bi bil prav ta takrat na območju Šentjerneja, a Herakovič je pojasnil, da ga je dobil naslednjega dne, in sicer od kolega Denisa Brajdiča, dal mu ga je v četrtek, ko so prispeli v Izolo, saj je bil sam brez telefona.
No, tokrat je sodnik Boris Kodrič želel priti do dna Herakovičevemu alibiju. Po papirjih, ki so zdaj na sodišču, si je v enem od krških podjetij izposodil orodje 25. junija ob 12. uri, torej na praznik, vrnil pa ga je naslednjega dne ob 9.40. »Za naše podjetje so to ponarejeni dokumenti,« je bil jasen in odločen lastnik podjetja. Že številka pogodbe ni v skladu z njihovimi pravili o izdajanju pogodb, prav tako na praznik pogodba ni mogla biti izdana. Podjetje ima sicer videonadzor, a se posnetki brišejo vsakih 14 dni, imajo pa shranjeno evidenco vstopov v prostore.
»Na praznik, torej 25. junija, ni nihče vstopil v prostore enote v Krškem, naslednjega dne pa je poslovodja (oseba, ki je sodišču predložila pogodbo, op. p.) vstopil v prostore ob 10.43,« je povedal lastnik podjetja, ki je preveril tudi, kaj se je dogajalo z vrtalno-brusilnim kladivom, ki naj bi si ga izposodil Herakovič. Po njihovih podatkih je bil ta stroj v tistem obdobju ves čas v objektu, izposoje orodja torej ni bilo, prav tako ni bilo izdanega računa, kar niti ni bilo možno, saj že pogodba in zapisnik nista bila v skladu z njihovim programom. Sicer pa je lastnik podjetja ugotovil, da je bila pogodba ustvarjena 21. avgusta, spremenjena pa 29. novembra letos.
Tokrat je na sodišče prišla tudi prijateljica Herakovičeve partnerice, ki sicer zadnja dva meseca živi v Franciji.
V letu 2014 je bil Herakovič obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora, šlo je za serijo 17 vlomnih tatvin, ki jih je storil v času prestajanja pogojne kazni.
»Vi ste neverodostojna priča. Iz Francije ste prišli sem lagat,« je njene navedbe označil Herakovič, njegov odvetnik Aleksander Sitar pa je prosil sodnika za nekaj dni, da se bosta z obtoženim dogovorila, ali glede na nova dejstva, ki dajejo občutek, da se Herakovič vse bolj zapleta, predlagati še kak dokaz ali je zadeva zrela za sodbo. Sicer pa je na predobravnavnem naroku Herakoviču tožilka Vesna Fink v zameno za priznanje ponudila pet let in pol zapora. A Herakovič je bil jasen, da on ni oropal zlatarne.