ZDRAVJE
Za zdrava in krepka pljuča
Ljudje, ki so bili v otroštvu fizično aktivni, imajo manj možnosti za razvoj kroničnih pljučnih bolezni.
Odpri galerijo
Gibanje v otroštvu se obrestuje v starosti. Foto: Guliver/Thinkstock
Športno aktivni otroci imajo pozneje v življenju večjo kapaciteto pljuč, s tem pa manj možnosti za razvoj kroničnih respiratornih obolenj, kot je kronična obstruktivna bolezen pljuč. Da je stanje tega organa v prvih letih življenja lahko povezano s poznejšimi težavami, so znanstveniki že nekaj časa sumili, a trdnih dokazov niso imeli.
Profesor Bob Hancox, pulmolog z novozelandske univerze Otago, je pojasnil, da sicer še ne vemo vsega o povezavi med fizično aktivnostjo v otroštvu, razvojem pljuč ter kakovostjo delovanja tega organa v poznejših obdobjih življenja, saj je tovrstna študija izjemo dolga, a doslej je pokazala, da imajo mladi ljudje, ki so bili v otroštvu aktivni, so plavali, kolesarili, tekli, večjo kapaciteto pljuč: »Mislimo, da bi to lahko znižalo tveganje, da bodo v tretjem življenjskem obdobju razvili katero kronično pljučno bolezen.«
V raziskavo so vključili 2406 ljudi, približno polovico z Nove Zelandije, polovico pa z Danske; tiste iz Evrope so aerobno testirali pri devetih, 15, 21 in 29 letih, spremljali njihov utrip ter merili, koliko časa lahko kolesarijo, tiste iz dežele tam spodaj pa pri 15, 26, 32 in 38 letih. Vsakič so opravili tudi meritev pljučne kapacitete. Čeprav so upoštevali še druge faktorje, kot so teža, višina, morebitna astma, kajenje, so ugotovili, da bolj ko so bili prostovoljci v otroštvu fit, boljšo pljučno kapaciteto so imeli pozneje, povezava pa je bila bolj očitna pri moškem spolu. »Povezava ni povsem jasna, ena od razlag je, da imajo bolj aktivni ljudje močnejše in razvitejše mišice, seveda tudi tiste, ki skrbijo za respiratorni sistem,« je povedal Hancox.
Študija se še nadaljuje, saj bi radi izvedeli, ali bodo omenjene razlike opazne tudi, ko bodo proučevanci upokojeni. Ne glede na rezultate čez nekaj desetletij pa smo dobili še en razlog, da poskrbimo, da bodo otroci fizično aktivni in bodo ponotranjili aktiven življenjski slog. »Redna vadba, še posebno na svežem zraku, pomembno prispeva k optimalnemu razvoju pljuč, s tem pa posameznika varuje pred pljučnimi boleznimi,« je sklenil profesor Thierry Troosters, predsednik Evropskega respiratornega združenja.
Profesor Bob Hancox, pulmolog z novozelandske univerze Otago, je pojasnil, da sicer še ne vemo vsega o povezavi med fizično aktivnostjo v otroštvu, razvojem pljuč ter kakovostjo delovanja tega organa v poznejših obdobjih življenja, saj je tovrstna študija izjemo dolga, a doslej je pokazala, da imajo mladi ljudje, ki so bili v otroštvu aktivni, so plavali, kolesarili, tekli, večjo kapaciteto pljuč: »Mislimo, da bi to lahko znižalo tveganje, da bodo v tretjem življenjskem obdobju razvili katero kronično pljučno bolezen.«
V raziskavo so vključili 2406 ljudi, približno polovico z Nove Zelandije, polovico pa z Danske; tiste iz Evrope so aerobno testirali pri devetih, 15, 21 in 29 letih, spremljali njihov utrip ter merili, koliko časa lahko kolesarijo, tiste iz dežele tam spodaj pa pri 15, 26, 32 in 38 letih. Vsakič so opravili tudi meritev pljučne kapacitete. Čeprav so upoštevali še druge faktorje, kot so teža, višina, morebitna astma, kajenje, so ugotovili, da bolj ko so bili prostovoljci v otroštvu fit, boljšo pljučno kapaciteto so imeli pozneje, povezava pa je bila bolj očitna pri moškem spolu. »Povezava ni povsem jasna, ena od razlag je, da imajo bolj aktivni ljudje močnejše in razvitejše mišice, seveda tudi tiste, ki skrbijo za respiratorni sistem,« je povedal Hancox.
Študija se še nadaljuje, saj bi radi izvedeli, ali bodo omenjene razlike opazne tudi, ko bodo proučevanci upokojeni. Ne glede na rezultate čez nekaj desetletij pa smo dobili še en razlog, da poskrbimo, da bodo otroci fizično aktivni in bodo ponotranjili aktiven življenjski slog. »Redna vadba, še posebno na svežem zraku, pomembno prispeva k optimalnemu razvoju pljuč, s tem pa posameznika varuje pred pljučnimi boleznimi,« je sklenil profesor Thierry Troosters, predsednik Evropskega respiratornega združenja.
