NEVARNI PACIENTI NA SVOBODI
Zabodel mamo, po zdravljenju pa še očeta
Kam z obsojenci za huda kazniva dejanja, ko se jim po petih letih izteče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Odpri galerijo
Dušan Petrovčič za zdaj ostaja za zaprtimi vrati odelka forenzične psihiatrije v Mariboru.
Na slovenskih tleh se je zgodilo že kar nekaj zločinov, ki so jih zagrešili ljudje v neprištevnem stanju, ko se dejanj zaradi različnih psihičnih težav niso zavedali. V takšnih primerih jih sodišče, seveda na podlagi izvedenskih mnenj psihiatrov, ne pošilja v zapor, temveč zanje odredi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki lahko traja največ pet let. Pojavlja pa se vprašanje, kam po prestanem petletnem ukrepu, ko gre za neozdravljivo bolne.
Od leta 2012 obsojence, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, nameščajo na oddelek forenzične psihiatrije v Mariboru. Poseben oddelek je namenjen tako pripornikom oziroma zapornikom z duševnimi težavami (med njimi je tudi precej odvisnikov) kot tistim z izrečenim ukrepom. Sprva je bilo na oddelku »le« 30 postelj, zdaj so zmogljivost povečali na 48 postelj, pojasnjuje predstojnik oddelka Miran Pustoslemšek.
Obsojenci so lahko tu največ pet let, sodišče pa mora redno preverjati ustreznost ukrepa zdravljenja. Če je pacient zaradi psihične motnje ocenjen kot nevaren, predlagajo sodišču namestitev v socialnovarstveni zavod. Eden takšnih je Hrastovec.
Kot ugotavlja stroka, gre za zapletene postopke, socialnovarstveni zavodi pa niso dovolj usposobljeni za tiste s posebno visokim varnostnim tveganjem, zato se zgodi, da iz zavoda izpustijo tudi nevarne paciente. Spomnimo se denimo primera Roberta Supančiča, ki je leta 2003 do smrti zabodel mamo in hudo ranil sosedo. Skupina psihiatrov je soglasno diagnosticirala neozdravljivo duševno motnjo, zato je namesto za zapahi tri leta preživel na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Nato je 13 let po prvem zločinu udaril znova in na grozovit način umoril še svojega očeta. Tokrat so ga obsodili kot prištevnega, in sicer na 28 let zapora.
Kot že nekaj časa ugotavlja Pustoslemšek, praksa kaže na neustreznost zakonskih podlag za osebe z duševno motnjo in visokim varnostnim tveganjem. Rešitev vidi v ustanovi za dolgoročno namestitev forenzičnih pacientov, kot jih imajo v tujini. S tem se strinja tudi novinarka Damijana Žišt: »V številnih evropskih državah imajo takšne primerno varovane ustanove, kjer so lahko ljudje tudi trajno nameščeni. Omogočajo jim delo in druge aktivnosti, z njimi se ukvarja skupina strokovnjakov. Ko se pri nas komu izteče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, a ga mora po izteku predpisanega roka še nadaljevati, je pred njim še dve leti ambulantnega zdravljenja in potem je končano. Za nadzor takšnih ljudi, ki še veljajo za potencialno nevarne, imamo zakonske mehanizme, a premalo strokovnjakov in denarja za ustrezen nadzor.«
Penolog Dragan Petrovec pa poudarja, da morajo imeti ti ozdravljeni ali domnevno ozdravljeni ljudje zadovoljene temeljne materialne potrebe in še kakšno čustveno. »Predvsem pa urejeno bivališče, delo z normalnim zaslužkom in občutek sprejetosti,« je prepričan Petrovec.
Tudi mi smo preverili, kdo od tistih, ki so namesto na zaporne kazni dobili ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, bo petletno obdobje prestal v tem letu in kaj jih čaka po prestanem ukrepu.
Vid Lubi je maja 2014 v središču Ljubljane z olfa nožem po vratu porezal taksista Tomaža Starino, ki ga je pred gotovo smrtjo rešil zamaščen vrat. Sodišče je ugotovilo, da zaradi akutne zastrupitve z mešanico psihoaktivnih snovi Lubi svojega ravnanja ni imel v oblasti.
Namesto za zapahi je pristal na psihiatriji. Kot so pojasnili na okrožnem sodišču, je bil ukrep odrejen 24. septembra 2014, kar pomeni, da se mu bo kazen iztekla septembra letos. »Varnostni ukrep mu je bil s sklepom 22. februarja letos spremenjen v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti,« so odgovorili na sodišču. To pomeni, da se zdravi ambulantno. Ker pa naj bi kršil pravila, so mu ukrep ambulantnega zdravljenja preklicali.
Konec leta, 19. decembra 2019, se petletni ukrep izteče tudi za nekdanjega vojaka Dušana Petrovčiča. Ta je avgusta 2014 s strelom v glavo pokončal policista Damijana Kukoviča, ki ga je skupaj s kolegom Petrom Jelencem v Litiji ustavil zato, ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Psihiater je ocenil, da zaradi paranoidne shizofrenije ni vedel, kaj počne. Sodniki so prav tako 22. februarja letos odločili, da se ukrep obveznega zdravljenja na psihiatriji nadaljuje. Kaj sledi konec leta, še ni znano.
Za zdaj na zdravljenju ostaja tudi Janez Žnidar, ki ga je ukrep doletel 12. marca 2015. Maja 2014 je ustrelil 37-letno Marjeto Bervar. Sodni izvedenec je ugotovil, da Žnidar trpi zaradi hudih psihičnih težav, predvsem blodenj oziroma paranoidne shizofrenije. Sodišče je zanj 30. novembra lani odločilo, da se izvrševanje ukrepa nadaljuje. Izvedenec psihiater je že takrat ocenil, da bi Žnidar potreboval več kot pet let zdravljenja.
Janez Žnidar je moril v neprištevnem stanju.
Od leta 2012 obsojence, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, nameščajo na oddelek forenzične psihiatrije v Mariboru. Poseben oddelek je namenjen tako pripornikom oziroma zapornikom z duševnimi težavami (med njimi je tudi precej odvisnikov) kot tistim z izrečenim ukrepom. Sprva je bilo na oddelku »le« 30 postelj, zdaj so zmogljivost povečali na 48 postelj, pojasnjuje predstojnik oddelka Miran Pustoslemšek.
Vodja oddelka forenzične psihitarije Miran Pustoslemšek ugotavlja, da praksa kaže na neustreznost zakonskih podlag za osebe z duševno motnjo in visokim varnostnim tveganjem. Foto: FB
Obsojenci so lahko tu največ pet let, sodišče pa mora redno preverjati ustreznost ukrepa zdravljenja. Če je pacient zaradi psihične motnje ocenjen kot nevaren, predlagajo sodišču namestitev v socialnovarstveni zavod. Eden takšnih je Hrastovec.
Izpustijo tudi nevarne paciente
Kot ugotavlja stroka, gre za zapletene postopke, socialnovarstveni zavodi pa niso dovolj usposobljeni za tiste s posebno visokim varnostnim tveganjem, zato se zgodi, da iz zavoda izpustijo tudi nevarne paciente. Spomnimo se denimo primera Roberta Supančiča, ki je leta 2003 do smrti zabodel mamo in hudo ranil sosedo. Skupina psihiatrov je soglasno diagnosticirala neozdravljivo duševno motnjo, zato je namesto za zapahi tri leta preživel na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Nato je 13 let po prvem zločinu udaril znova in na grozovit način umoril še svojega očeta. Tokrat so ga obsodili kot prištevnega, in sicer na 28 let zapora.
Vid Lubi je od februarja letos na prostosti in se zdravi ambulantno.
Kot že nekaj časa ugotavlja Pustoslemšek, praksa kaže na neustreznost zakonskih podlag za osebe z duševno motnjo in visokim varnostnim tveganjem. Rešitev vidi v ustanovi za dolgoročno namestitev forenzičnih pacientov, kot jih imajo v tujini. S tem se strinja tudi novinarka Damijana Žišt: »V številnih evropskih državah imajo takšne primerno varovane ustanove, kjer so lahko ljudje tudi trajno nameščeni. Omogočajo jim delo in druge aktivnosti, z njimi se ukvarja skupina strokovnjakov. Ko se pri nas komu izteče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, a ga mora po izteku predpisanega roka še nadaljevati, je pred njim še dve leti ambulantnega zdravljenja in potem je končano. Za nadzor takšnih ljudi, ki še veljajo za potencialno nevarne, imamo zakonske mehanizme, a premalo strokovnjakov in denarja za ustrezen nadzor.«
48
postelj je na oddelku forenzične psihiatrije v Mariboru, kamor nameščajo obsojence, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
postelj je na oddelku forenzične psihiatrije v Mariboru, kamor nameščajo obsojence, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Penolog Dragan Petrovec pa poudarja, da morajo imeti ti ozdravljeni ali domnevno ozdravljeni ljudje zadovoljene temeljne materialne potrebe in še kakšno čustveno. »Predvsem pa urejeno bivališče, delo z normalnim zaslužkom in občutek sprejetosti,« je prepričan Petrovec.
Preverjanje ustreznosti zdravljenja
Tudi mi smo preverili, kdo od tistih, ki so namesto na zaporne kazni dobili ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, bo petletno obdobje prestal v tem letu in kaj jih čaka po prestanem ukrepu.
Vid Lubi je maja 2014 v središču Ljubljane z olfa nožem po vratu porezal taksista Tomaža Starino, ki ga je pred gotovo smrtjo rešil zamaščen vrat. Sodišče je ugotovilo, da zaradi akutne zastrupitve z mešanico psihoaktivnih snovi Lubi svojega ravnanja ni imel v oblasti.
V Hrastovcu osem oseb "Pri ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja lahko sodišče določi, da se to izvaja v instituciji ali na prostosti. V zadnjih petih letih je bilo v naš zavod sprejetih osem takšnih oseb, vse pa so bile sprejete po končanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v instituciji. Za te osebe nismo imeli nobenega posebnega varovanja. Trenutno imamo eno osebo z ukrepom, ki pa se zdravi na prostosti," je pojasnila direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha.
Namesto za zapahi je pristal na psihiatriji. Kot so pojasnili na okrožnem sodišču, je bil ukrep odrejen 24. septembra 2014, kar pomeni, da se mu bo kazen iztekla septembra letos. »Varnostni ukrep mu je bil s sklepom 22. februarja letos spremenjen v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti,« so odgovorili na sodišču. To pomeni, da se zdravi ambulantno. Ker pa naj bi kršil pravila, so mu ukrep ambulantnega zdravljenja preklicali.
Konec leta, 19. decembra 2019, se petletni ukrep izteče tudi za nekdanjega vojaka Dušana Petrovčiča. Ta je avgusta 2014 s strelom v glavo pokončal policista Damijana Kukoviča, ki ga je skupaj s kolegom Petrom Jelencem v Litiji ustavil zato, ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Psihiater je ocenil, da zaradi paranoidne shizofrenije ni vedel, kaj počne. Sodniki so prav tako 22. februarja letos odločili, da se ukrep obveznega zdravljenja na psihiatriji nadaljuje. Kaj sledi konec leta, še ni znano.
Kam po petih letih obveznega psihiatričnega zdravljenja namestiti ljudi, ki so neozdravljivo bolni?
Za zdaj na zdravljenju ostaja tudi Janez Žnidar, ki ga je ukrep doletel 12. marca 2015. Maja 2014 je ustrelil 37-letno Marjeto Bervar. Sodni izvedenec je ugotovil, da Žnidar trpi zaradi hudih psihičnih težav, predvsem blodenj oziroma paranoidne shizofrenije. Sodišče je zanj 30. novembra lani odločilo, da se izvrševanje ukrepa nadaljuje. Izvedenec psihiater je že takrat ocenil, da bi Žnidar potreboval več kot pet let zdravljenja.
