Zabodena sestra kriva, v vratih je pustila ključ
Pol nižja odškodnina piranski medicinski sestri Jelki Jerančič. V ambulanto je vstopil bolnik in jo skoraj ubil.
Odpri galerijo
S kljuko oziroma bunko vrat ambulante za medicino dela piranskega zdravstvenega doma (ZD) od zunaj ni bilo mogoče odpreti, vendar je medicinska sestra Jelka Jerančič k skoraj tragičnemu dogodku polovično prispevala sama, saj je na zunanji strani vrat puščala ključ in s tem napadalcu omogočila nenadzorovan vstop.
Čeprav ji je bilo zaradi brutalnega napada že pravnomočno prisojenih 50 tisočakov odškodnine, je vrhovno sodišče ugodilo reviziji ZD ter – tako odvetnik sestre Franci Matoz – odškodnino znižalo za polovico.
Zgodilo se je 11. februarja 2016. Dolgoletni zasvojenec z mamili in duševni bolnik Valter M. je blodil po zdravstvenem domu in pleteničil, da išče zdravnico medicine dela Natašo Dojčinovski ter svojo mater. Zašel je v tretje nadstropje zdravstvenega doma, tam je najprej ukradel jakno ter obstal v čakalnici med petimi naročenimi pacienti. Ko ga je Jerančičeva vprašala, koga išče, je odgovoril, da svojo mater. Sestra mu je pojasnila, da je tam ni. Napotila ga je v splošno ambulanto in mu na njegovo vprašanje, kdo je tu zdravnik, odgovorila, da dr. Dojčinovskijeva. Valter je sicer odšel, a ne za dolgo. Maščevanje družini psihiatra dr. Oliverja Dojčinovskega naj bi sicer napovedal že prej. Mož Nataše Dojčinovski ga je namreč v preteklosti obravnaval in zanj odredil hospitalizacijo, in ko je bil v bolnišnici, je Merlič napovedal maščevanje.
Ko se je vrnil, je vstopil v ambulanto, Jerančičevo, ki je ravno obravnavala pacientko, vprašal, ali je Dojčinovskijeva, in jo, še preden mu je odgovorila, začel zabadati, in sicer kar 22-krat po glavi, obrazu, v levo oko, po obeh nadlahteh in dlaneh ter zapestjih, ko se je poskušala ubraniti z rokami.
Napadalca so v kazenskem postopku spoznali za neprištevnega in mu izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Jerančičeva pa je od delodajalca ZD Piran oziroma zavarovalnice Adriatic, pri kateri je ta ustanova zavarovana, terjala 85.000 evrov odškodnine.
V tožbi je trdila, da je bila v piranski ambulanti za zdravljenje odvisnosti že pred časom napadena njena sodelavka, zaradi česar so odgovorni na tem oddelku poostrili varnostne ukrepe ter namestili varnostne kamere in zvonce. Vendar samo na tem oddelku, zato po njenem mnenju vodstvo zdravstvenega doma vsem zaposlenim ni zagotovilo varnega delovnega okolja in ni sprejelo ustreznih varnostnih mehanizmov. V ZD pa so odgovornost zavračali, saj naj bi šlo za izredni dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti.
Višje delovno in socialno sodišče je Jerančičevi pravnomočno prisodilo 50.000 evrov odškodnine, saj fizični napad pacienta ni običajno tveganje, ZD pa, razen kljuke bunke ni imel vzpostavljenih drugih mehanizmov za zagotavljanje osebne varnosti zaposlenih delavcev. Ti tudi niso imeli navodil, kako ravnati v takšnih situacijah. V ZD Piran bi se morali zavedati nevarnosti, da lahko tam zaradi zasvojencev, ki obiskujejo ambulanto v drugem nadstropju, nastanejo incidenti, v preteklosti so jih kar precej že obravnavali. Tudi zaradi tega bi morali v ZD zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe.
V pravnomočno sodbo je torej poseglo vrhovno sodišče in ocenilo, da je bil prispevek Jerančičeve k temu, da se je dogodek zgodil, 50-odstoten, ker je v vratih ambulante pustila ključ. Če ga tam ne bi bilo, storilec po veliki verjetnosti do nje ne bi mogel.
Čeprav ji je bilo zaradi brutalnega napada že pravnomočno prisojenih 50 tisočakov odškodnine, je vrhovno sodišče ugodilo reviziji ZD ter – tako odvetnik sestre Franci Matoz – odškodnino znižalo za polovico.
Iskal mater, našel sestro
Zgodilo se je 11. februarja 2016. Dolgoletni zasvojenec z mamili in duševni bolnik Valter M. je blodil po zdravstvenem domu in pleteničil, da išče zdravnico medicine dela Natašo Dojčinovski ter svojo mater. Zašel je v tretje nadstropje zdravstvenega doma, tam je najprej ukradel jakno ter obstal v čakalnici med petimi naročenimi pacienti. Ko ga je Jerančičeva vprašala, koga išče, je odgovoril, da svojo mater. Sestra mu je pojasnila, da je tam ni. Napotila ga je v splošno ambulanto in mu na njegovo vprašanje, kdo je tu zdravnik, odgovorila, da dr. Dojčinovskijeva. Valter je sicer odšel, a ne za dolgo. Maščevanje družini psihiatra dr. Oliverja Dojčinovskega naj bi sicer napovedal že prej. Mož Nataše Dojčinovski ga je namreč v preteklosti obravnaval in zanj odredil hospitalizacijo, in ko je bil v bolnišnici, je Merlič napovedal maščevanje.
Soodgovorna je, saj Valter najverjetneje ne bi mogel do nje, če v vratih ne bi bilo ključa.
Ko se je vrnil, je vstopil v ambulanto, Jerančičevo, ki je ravno obravnavala pacientko, vprašal, ali je Dojčinovskijeva, in jo, še preden mu je odgovorila, začel zabadati, in sicer kar 22-krat po glavi, obrazu, v levo oko, po obeh nadlahteh in dlaneh ter zapestjih, ko se je poskušala ubraniti z rokami.
Napadalca so v kazenskem postopku spoznali za neprištevnega in mu izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Jerančičeva pa je od delodajalca ZD Piran oziroma zavarovalnice Adriatic, pri kateri je ta ustanova zavarovana, terjala 85.000 evrov odškodnine.
V tožbi je trdila, da je bila v piranski ambulanti za zdravljenje odvisnosti že pred časom napadena njena sodelavka, zaradi česar so odgovorni na tem oddelku poostrili varnostne ukrepe ter namestili varnostne kamere in zvonce. Vendar samo na tem oddelku, zato po njenem mnenju vodstvo zdravstvenega doma vsem zaposlenim ni zagotovilo varnega delovnega okolja in ni sprejelo ustreznih varnostnih mehanizmov. V ZD pa so odgovornost zavračali, saj naj bi šlo za izredni dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti.
22-krat jo je zabodel neprištevni zasvojenec.
Višje delovno in socialno sodišče je Jerančičevi pravnomočno prisodilo 50.000 evrov odškodnine, saj fizični napad pacienta ni običajno tveganje, ZD pa, razen kljuke bunke ni imel vzpostavljenih drugih mehanizmov za zagotavljanje osebne varnosti zaposlenih delavcev. Ti tudi niso imeli navodil, kako ravnati v takšnih situacijah. V ZD Piran bi se morali zavedati nevarnosti, da lahko tam zaradi zasvojencev, ki obiskujejo ambulanto v drugem nadstropju, nastanejo incidenti, v preteklosti so jih kar precej že obravnavali. Tudi zaradi tega bi morali v ZD zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe.
V pravnomočno sodbo je torej poseglo vrhovno sodišče in ocenilo, da je bil prispevek Jerančičeve k temu, da se je dogodek zgodil, 50-odstoten, ker je v vratih ambulante pustila ključ. Če ga tam ne bi bilo, storilec po veliki verjetnosti do nje ne bi mogel.