Zibelka kranjske sivke se podira

Slovenija je dežela gradov. Mnogi so obnovljeni in urejeni, žal pa so številni tudi zanemarjeni. Po podatkih slovenske Wikipedije naj bi bilo pri nas približno 360 gradov, dvorcev in graščin, kakor koli že imenujemo velike in mogočne stavbe, ki so nekoč predstavljale svojevrsten blišč, moč in bogastvo njihovih lastnikov.

Danes so številni gradovi sicer vzorno urejeni, v njih potekajo v glavnem muzejske in turistične dejavnosti, žal pa so tudi taki, ki jih nihče ne mara in žalostno propadajo. Lastniki gradov, pa naj so to ministrstvo za kulturo, občine ali drugi, se otepajo nekoč mogočnih poslopij. Največkrat zato, ker so gradovi v izredno slabem stanju, njihova obnova pa je zahtevna in draga. Eden grajskih objektov, ki ga očitno čaka žalosten konec, je grad Podsmreka pri Višnji Gori nad dolenjsko avtocesto.

Nihče ga noče

Graščina je v Podsmreki stala že proti koncu 16. stoletja. Prvotno so jo pozidali plemiči Galli, poznejši lastniki so jo še večkrat prezidali. Konec 19. stoletja jo je kupil ljubljanski trgovec Fortuna. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je bil njen lastnik dunajski plemič Klarwill, ki je v graščini uredil knjižnico in zbirko umetnin.

Nekaj časa je bil grad v lasti čebelarja Emila Rothschütza, ta je imel pomembno vlogo pri priznanju kranjske čebele. Čebelarji družine Rothschütz imajo največ zaslug za tedanji napredek našega čebelarstva in za priznanje kranjske čebele. Prav baron Emil Rothschütz, ki je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak in se širokopotezno lotil trgovine s čebelami, je bil eden izmed treh pobudnikov ustanovitve močne čebelarske organizacije, ki je izdajala tudi svoje strokovno glasilo.

Po drugi svetovni vojni je grad prešel v državno last. V njem je bil oddelek Slovenskega etnografskega muzeja s stalno razstavo o lončarstvu na Slovenskem. V zadnji četrtini 20. stoletja je v bližini gradu nastal Peskokop Podsmreka. Kmalu zatem so muzej zaprli. Od takrat grad propada. Lastnica gradu je zdaj Občina Ivančna Gorica.

»Če bi grad že prej dobil lastnika, bi bil zagotovo v drugačnem stanju, tako pa smo ga dobili po dolgem denacionalizacijskem postopku. Nekajkrat sem si ga ogledal s sodelavci in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ugotovili smo, da je streha udrta, vanj teče voda. Po drugi svetovni vojni se je z njim ravnalo zelo mačehovsko, različne stvari so se tam dogajale,« je pred petimi leti za Dolenjski list povedal župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. »Občina se nagiba k odločitvi, da bi čim prej poiskala nekoga, ki bi imel interes grad obnoviti.«

Zanimalo nas je, kakšne načrte ima občina Ivančna Gorica danes in kako je pravzaprav prišla do lastništva gradu. »Grad Podsmreka je bil predmet denacionalizacijskega postopka vračanja nacionaliziranih nepremičnin,« nam je na naše vprašanje odgovoril podžupan ivanške občine Tomaž Smole. »Denacionalizacijski upravičenci so v sodnem postopku pridobili pravico zahtevati vračilo nepremičnega premoženja tudi na t. i. Gradu Podsmreka.«


Kot dodaja podžupan Smole, je bila leta 2007 pred pristojnim sodiščem sklenjena sodna poravnava s Slovensko odškodninsko družbo, d. d., ki se je zavezala denacionalizacijskim upravičencem, med drugim tudi glede nepremičnega premoženja gradu Podsmreka, izplačati obveznice, torej odškodnino za nacionalizirano premoženje namesto vračila v naravi.
Občina Ivančna Gorica je v last prejela le nepremičnino, na kateri stoji grad, in nepremičnino, ki zemljiškoknjižno predstavlja dostopno pot, vendar ta dejansko poteka po zasebni lastnini. »Zaradi navedenega je občina poskrbela za parcelacijo nepremičnin okrog gradu, s čimer je grad pridobil potrebno funkcionalno zemljišče, saj brez tega nepremičnina ni zanimiva za potencialne vlagatelje,« je v odgovoru še zapisal Tomaž Smole.


Poudaril je, da je grad v zelo slabem stanju, kar je posledica dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov, saj tedaj za grad ni skrbel nihče. Še nekaj je pomembno, opozarja Smole: »Dokler Občina Ivančna Gorica formalno ni postala lastnica, iz proračuna ni smela namenjati sredstev za vzdrževanje in morebitno obnovo, kar je še pospešilo propadanje gradu. O slabem stanju gradu priča tudi dejstvo, da so se že denacionalizacijski upravičenci na podlagi izvedeniških mnenj odločili za izplačilo odškodnine na drug način, kot je vračilo premoženja v naravi.«

Čebelarski izziv

Nepremičnino, torej grad Podsmreka, želi Občina Ivančna Gorica prodati. »Zato tudi nismo izdelali projekta za obnovo, ki bi omogočil bolj točno informacijo o višini potrebnih sredstev za celovito obnovo gradu Podsmreka,« je sklenil ivanški podžupan Tomaž Smole.

Do zdaj so bili pri prodaji neuspešni. »Glede na izvedeno cenitev iz leta 2017 je vrednost nepremičnin 100.000 evrov. Ker je objekt pod varstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in so potrebna vlaganja pod nadzorom in z omejitvami, pa smo pripravljeni prodati tudi po nižji ceni. Grad bomo ponovno poskusili prodati, ko uredimo dostop in po možnosti pridobimo še dodatna funkcionalna zemljišča,« je še dejal Smole.

Grad Podsmreka doživlja enako usodo kot še marsikateri grad v Sloveniji. Močno dvomimo, da se bo v teh negotovih časih pojavil nekdo, ki bo pripravljen odpreti precej debelo denarnico in grad tudi kupil.



Predstavniki Občine Ivančna Gorica so s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem konec avgusta 2016 tedanjemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu predstavili namero, da bi grad Podsmreka preuredili v Muzej čebelarstva, saj se je tam rodila kranjska sivka. Minister si je grad tudi ogledal, ob tem pa je dejal, da si kranjska sivka zasluži posebno mesto, zamisel o muzeju čebelarstva ga je navdušila. Žal je pri tem tudi o(b)stalo. Danes je odgovor Čebelarske zveze Slovenije, ki ga je posredovala Barbara Dimc, odgovorna za medije, kratek in jedrnat: »Čebelarska zveza Slovenije s tem nima nič.« Dodala je še, da v Višnji Gori preurejajo staro šolo, v kateri bodo uredili Hišo kranjske čebele.