Komentar Dušana Malovrha: Maske so padle
Slovenija je 13. februarja poslala Kitajski 1,2 milijona mask, 27. februarja pa je sama brez njih.
Odpri galerijo
Slovenija je pred natančno dvema tednoma, bil je 13. februar, poslala Kitajski 1,2 milijona zaščitnih mask zaradi koronavirusa. S tem ni nič narobe, Slovenija je solidarna država, je razvpiti mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar ob nekaj šokantnih razkritjih povedal v intervjuju za današnje Nedeljske novice. Drži, toda … Danes je 27. februar, solidarna Slovenija pa je brez mask. Kitajcem smo dali, zase pa nimamo.
Potem ko je narod znorel zaradi te in drugih potez odhajajoče vlade, ki tekoče posle opravlja, kot da bi bila tudi sama le še tekoča (beri: v teku na begu pred vsakršno odgovornostjo), so se znašli politični korektneži in samozaščitno naravnane poimenovali za paničarje, zaščitne maske pa kot tako in tako popolnoma neuporabne. Mislim, halo. Zakaj smo jih pa potem šenkali Kitajcem? Če ravno zato, ker ne zaležejo, potem to niti solidarnost ni, ampak samo še neumnost. In če so maske res neučinkovite, zakaj jih potem nosi ves svet, vključno z zdravstvenimi delavci in policisti na čelu?
No, pri nas doma nam je kljub temu uspelo narediti zalogo. Zalogico Zalogičico. Žena je hudiča, ki je odnesel šalo, v lekarni zagrabila za rep in mu izpulila – celih pet mask. Več jih v ponedeljek ni smela kupiti. Potem jih je pa itak zmanjkalo. Naša štiričlanska familija tako izbruh ali karanteno pričakuje z naslednjimi potrebščinami, ki se bodo, upajmo, dopolnjevale: 1,25 zaščitne maske na osebo, pol litra razkužila – bogve, če še prime, saj je na stalaži odprt od neke zdravstvene krize izpred let –, karton alpskega mleka s 3,5 maščobe, plato malih pločevink laškega piva, tri kile moke (kvasa včeraj nismo več dobili), nekaj žajfic v trdnem agregatnem stanju.
Panika gor ali dol, ne bi bilo lepšega, kot če bi se izkazalo, da je bil preplah odveč in mask niti potrebovali ne bi. Kot pred 11 leti, ko je po svetu lomastila virusna pošast z imenom H1N1. Tedaj sem za vsak slučaj nabavil dve zaščitni maski, ki pa sta k sreči obtičali v omari. Do dne, ko jih je odkril sinko. Takoj jih je pograbil in uporabil. Za igranje lopovov in policajev.
Potem ko je narod znorel zaradi te in drugih potez odhajajoče vlade, ki tekoče posle opravlja, kot da bi bila tudi sama le še tekoča (beri: v teku na begu pred vsakršno odgovornostjo), so se znašli politični korektneži in samozaščitno naravnane poimenovali za paničarje, zaščitne maske pa kot tako in tako popolnoma neuporabne. Mislim, halo. Zakaj smo jih pa potem šenkali Kitajcem? Če ravno zato, ker ne zaležejo, potem to niti solidarnost ni, ampak samo še neumnost. In če so maske res neučinkovite, zakaj jih potem nosi ves svet, vključno z zdravstvenimi delavci in policisti na čelu?
Slovenija je 13. februarja poslala Kitajski 1,2 milijona mask, 27. februarja pa je sama brez njih.
No, pri nas doma nam je kljub temu uspelo narediti zalogo. Zalogico Zalogičico. Žena je hudiča, ki je odnesel šalo, v lekarni zagrabila za rep in mu izpulila – celih pet mask. Več jih v ponedeljek ni smela kupiti. Potem jih je pa itak zmanjkalo. Naša štiričlanska familija tako izbruh ali karanteno pričakuje z naslednjimi potrebščinami, ki se bodo, upajmo, dopolnjevale: 1,25 zaščitne maske na osebo, pol litra razkužila – bogve, če še prime, saj je na stalaži odprt od neke zdravstvene krize izpred let –, karton alpskega mleka s 3,5 maščobe, plato malih pločevink laškega piva, tri kile moke (kvasa včeraj nismo več dobili), nekaj žajfic v trdnem agregatnem stanju.
Panika gor ali dol, ne bi bilo lepšega, kot če bi se izkazalo, da je bil preplah odveč in mask niti potrebovali ne bi. Kot pred 11 leti, ko je po svetu lomastila virusna pošast z imenom H1N1. Tedaj sem za vsak slučaj nabavil dve zaščitni maski, ki pa sta k sreči obtičali v omari. Do dne, ko jih je odkril sinko. Takoj jih je pograbil in uporabil. Za igranje lopovov in policajev.
