Komentar Lovra Kastelica: Simbol upora
Ker so nasprotovali novemu davku na nepremičnine, je leta 2013 okoli parlamenta krožila četverica traktorjev.
Deset let pozneje jih je krožilo že 1500, to pot tudi zaradi nerazumne zakonodaje, ki jo po mnenju kmetov pišejo tisti, ki z realnim kmetijstvom nimajo nobene zveze.
Tudi letošnji protesti so šli marsikomu v nos, zmerjali so jih s kulaki, v bistvu pa se je ponovila zgodba izpred desetih let, ko se je politična elita obregnila prav ob njihove traktorje, protest pa diskreditirala z opazko, da je bila cena vsakega od 150.000 do 200.000 evrov. Pa ni bila.
Zaradi česar so kmetje čisto ponoreli, tudi zato, ker je bilo v Sloveniji več kot 100.000 evrov tedaj vrednih samo 36 od skupno 100.000 traktorjev. Šlo je namreč za čisti populizem, ki so ga kmetje dojeli kot sovražni govor in ga primerjali celo s Kardeljevo izjavo, da je kosilnica brzostrelka v rokah razrednega sovražnika.
To naj bi izjavil nekje do leta 1963, ko naši kmetje še niso smeli imeti kmetijske mehanizacije: bil je to seveda čisti odsev globokega nezaupanja do tistih, ki so jim bili kmetija, zemlja in delo že od nekdaj svetinja. To jim je prirojeno, brez tega ne morejo. Zato vztrajajo. Pa čeprav je oblast to njihovo navezanost na zemljo in domačijo tako surovo izkoriščala.
Res je, ameriški farmer bi že zdavnaj odšel. On je biznismen: če mu ne nese, proda zemljo in gre. Slovenski kmet pa tega ne naredi. Še več, to deželo obdeluje že kakšnih 1500 let. In če so bili kosezi nekoč nosilci našega življenja, so po 13. in 14. stoletju to postali tujci.
Pravzaprav se je šele v 19. in 20. stoletju pripravljalo, da bi ponovno prišli do slovenskega plemstva. In vse je že kazalo, da bi to lahko postal naš kmet, v rokah katerega bi bila poslej tudi slovenska narodna usoda. »Državna postava o dednih kmetijah jih za plemstvo ustoličuje, naša zgodovina imenuje in sedanjost potrjuje,« se je govorilo še tik pred drugo svetovno vojno.
Žal pa prihodnost ni bila na njihovi strani: že kmalu so sledili poboji večjih kmetov, 10.560 zaplenjenih in razlaščenih posestev, razkosanje zemlje, kraje, obvezne oddaje, lakota, zapiranje ljudi, tretjerazrednost.
In tudi zato je treba razumeti, da ima traktor v glavah naših kmetov prav posebno mesto: predstavlja simbol napredka, upora in nekih novih, predvsem pa boljših časov.
Da smo Slovenci po številu traktorjev na prebivalca postali velesila, ni zato nobeno presenečenje: če jih je bilo leta 1954 pri nas komaj 233, je bilo lani že 119.300 registriranih traktorjev!