NA KOŽO
Adijo, poceni bencin
Na to, da bo (tudi) nižje cene omogočal prosti trg, bomo čakali še najmanj deset let, če jih bomo sploh dočakali.
Odpri galerijo
Od 7. aprila s prav lahkim srcem zavijem na bencinsko črpalko. Za poln rezervoar dizla odkartam 60 evrov, kakšnih 20 manj kot prej. Ker na dan prevozim skoraj 150 kilometrov in torej tankam enkrat na teden, prihranim na mesec 80 evrov. Ampak zdaj jih ne bom več.
To, da smo med zadnjimi državami v EU, v katerih vlada predpisuje najvišje maloprodajne cene goriv, me prav nič ne boli. Zaradi mene bi lahko bili tudi edina in bi pri tem ostalo. Toda seveda moramo slediti Bruslju in filozofiji doslednega umika države iz gospodarstva – tudi kadar je njena regulacija koristna za državljane. Dediščine Margareth Thatcher in Ronalda Reagana se pač ne bomo nikoli otresli.
Koliko dražje bom plačeval svoj dizel, ne vem, zagotovo pa za kar nekaj deset evrov na mesec. Prodajne marže bodo takoj dvignili, z zdajšnjih 8,2 centa pri dizlu na najmanj 11. In potem še navzgor. Na to, da bo (tudi) nižje cene omogočal prosti trg, pa bomo čakali še najmanj deset let, če jih bomo sploh dočakali. Zagotovi jih lahko samo močna konkurenca, ki pa je v Sloveniji ni. Petrol ima v lasti 318 črpalk, kar je skoraj dve tretjini vseh, drugi plejer je OMV s 118. Skupaj obvladujeta 84 odstotkov trga, po nekaterih podatkih celo 87. Seveda so vse njihove pumpe na najboljših lokacijah, vprašanje je, kje bi jih prišleki sploh lahko gradili, da bi jim hodili v zelje. Na parkiriščih velikih trgovcev? Saj tudi pri enem tamkajšnjem so v lasti OMV …
Poleg tega se poraja vprašanje, koliko bo ministrstvo za okolje in prostor spodbujalo gradnjo novih servisov. Čudno naključje je, da je njegov šef Andrej Vizjak spomladi kupil delnice Petrola, ker je to ocenil za dobro naložbo. Kot da takrat v vladi še niso vedeli, da bodo sprostili cene goriva.
Druga stvar, ki me skrbi, pa je elektronsko cestninjenje, ki naj bi ga vpeljali 1. decembra prihodnje leto. Verjamem, da bo sistem pravičnejši do mestnih in nedeljskih voznikov, ki so malo na avtocestah, bo pa plačevanje po prevoženi razdalji bolj udarilo nas, vozače. Raje bi še naprej vsako leto drgnil vinjeto s šipe in se fural za 110 evrov. V vsakem primeru: še nikoli se nismo vozili tako poceni kot do zdaj. Toda: ali gre nam državljanom v tej Sloveniji sploh kdaj na bolje?
To, da smo med zadnjimi državami v EU, v katerih vlada predpisuje najvišje maloprodajne cene goriv, me prav nič ne boli. Zaradi mene bi lahko bili tudi edina in bi pri tem ostalo. Toda seveda moramo slediti Bruslju in filozofiji doslednega umika države iz gospodarstva – tudi kadar je njena regulacija koristna za državljane. Dediščine Margareth Thatcher in Ronalda Reagana se pač ne bomo nikoli otresli.
Koliko dražje bom plačeval svoj dizel, ne vem, zagotovo pa za kar nekaj deset evrov na mesec. Prodajne marže bodo takoj dvignili, z zdajšnjih 8,2 centa pri dizlu na najmanj 11. In potem še navzgor. Na to, da bo (tudi) nižje cene omogočal prosti trg, pa bomo čakali še najmanj deset let, če jih bomo sploh dočakali. Zagotovi jih lahko samo močna konkurenca, ki pa je v Sloveniji ni. Petrol ima v lasti 318 črpalk, kar je skoraj dve tretjini vseh, drugi plejer je OMV s 118. Skupaj obvladujeta 84 odstotkov trga, po nekaterih podatkih celo 87. Seveda so vse njihove pumpe na najboljših lokacijah, vprašanje je, kje bi jih prišleki sploh lahko gradili, da bi jim hodili v zelje. Na parkiriščih velikih trgovcev? Saj tudi pri enem tamkajšnjem so v lasti OMV …
Poleg tega se poraja vprašanje, koliko bo ministrstvo za okolje in prostor spodbujalo gradnjo novih servisov. Čudno naključje je, da je njegov šef Andrej Vizjak spomladi kupil delnice Petrola, ker je to ocenil za dobro naložbo. Kot da takrat v vladi še niso vedeli, da bodo sprostili cene goriva.
Druga stvar, ki me skrbi, pa je elektronsko cestninjenje, ki naj bi ga vpeljali 1. decembra prihodnje leto. Verjamem, da bo sistem pravičnejši do mestnih in nedeljskih voznikov, ki so malo na avtocestah, bo pa plačevanje po prevoženi razdalji bolj udarilo nas, vozače. Raje bi še naprej vsako leto drgnil vinjeto s šipe in se fural za 110 evrov. V vsakem primeru: še nikoli se nismo vozili tako poceni kot do zdaj. Toda: ali gre nam državljanom v tej Sloveniji sploh kdaj na bolje?
