Bohinj ne želi biti Oslo
Še marsikje po Sloveniji, kjer se plačljiva makadamska parkirišča širijo kot koronavirus, se ne želijo zgledovati po Oslu in Luksemburgu.
Odpri galerijo
Bohinjski občinski svetniki so sprejeli sklep o novih cenah parkirnin na območju Bohinja. Novost je uvedba parkirnin na parkiriščih v bližini Bohinjskega jezera tudi v zimskem času, in sicer v višini pol evra na uro. V Bohinju tako nadaljujejo začrtane ukrepe za zmanjšanje prometne obremenitve območja jezera. Obiskovalci Bohinja so na trnih. Jezni in slabe volje. Vendar pomoči ni, tako to je; če ne gre drugače, pač s podražitvijo.
Ko je jeseni 2015 oblast v Oslu prevzela progresivna politična koalicija, si je zadala načrt do 2030. zmanjšati emisije toplogrednih plinov na raven iz leta 1995. Prodali so naložbe v premogovni industriji, začeli razvijati sistem daljinskega ogrevanja na obnovljive vire in napovedali popolno zaporo mestnega središča. Pa je bil ukrep preveč nenaden in radikalen tudi za okoljsko ozaveščeno skandinavsko družbo, saj so se prebivalci in trgovci postavili na barikade. Pa so se mestni oblastniki domislili rešitve: v mestnem središču so najprej prepovedali parkiranje. Na parkirnih prostorih so začeli risati kolesarske pasove, saditi drevesa. Namen izbrancev naroda je bil dosežen. In zdaj so vsi zadovoljni.
Te dni je Luksemburg postal prva država na svetu z brezplačnim javnim prevozom. Ukrep, ki ga je manj kot pol milijona prebivalcev komaj 2500 kvadratnih kilometrov velikega vojvodstva sprejelo z odprtimi rokami, vendar brez orgazmičnega navdušenja, je sicer del načrta za zmanjšanje gostote prometa, imel pa bo, kot napovedujejo, tudi socialne učinke, saj naj bi gospodinjstvom letno prihranil okoli 100 evrov. To za prebivalstvo sploh ni malo, ne glede na to, da ta majhna celinska država, ki meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo, sicer letno ustvari 40 milijard evrov bruto družbenega proizvoda. Nekateri so pač z malim zadovoljni!
Zanimivo; niti v Oslu, še manj pa v Luksemburgu, se niso hoteli zgledovati po Bohinju. Bohinj pa še manj po njiju. Pa ne le Bohinj, še v marsikaterem drugem slovenskem mestu, kjer se draga plačljiva makadamska parkirišča širijo kot koronavirus, se ne želijo zgledovati po Oslu in Luksemburgu.
Se zdi, da pač nihče nima jajc, da bi naredil kaj takega kot Skandinavci ali oblast v vélikem vójvodstvu. Če pa jih nemara imajo, jih pa resnično dobro skrivajo. In za to še mastno zaračunavajo; od pol evra in več na uro. Tudi pozimi!
Ko je jeseni 2015 oblast v Oslu prevzela progresivna politična koalicija, si je zadala načrt do 2030. zmanjšati emisije toplogrednih plinov na raven iz leta 1995. Prodali so naložbe v premogovni industriji, začeli razvijati sistem daljinskega ogrevanja na obnovljive vire in napovedali popolno zaporo mestnega središča. Pa je bil ukrep preveč nenaden in radikalen tudi za okoljsko ozaveščeno skandinavsko družbo, saj so se prebivalci in trgovci postavili na barikade. Pa so se mestni oblastniki domislili rešitve: v mestnem središču so najprej prepovedali parkiranje. Na parkirnih prostorih so začeli risati kolesarske pasove, saditi drevesa. Namen izbrancev naroda je bil dosežen. In zdaj so vsi zadovoljni.
Te dni je Luksemburg postal prva država na svetu z brezplačnim javnim prevozom. Ukrep, ki ga je manj kot pol milijona prebivalcev komaj 2500 kvadratnih kilometrov velikega vojvodstva sprejelo z odprtimi rokami, vendar brez orgazmičnega navdušenja, je sicer del načrta za zmanjšanje gostote prometa, imel pa bo, kot napovedujejo, tudi socialne učinke, saj naj bi gospodinjstvom letno prihranil okoli 100 evrov. To za prebivalstvo sploh ni malo, ne glede na to, da ta majhna celinska država, ki meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo, sicer letno ustvari 40 milijard evrov bruto družbenega proizvoda. Nekateri so pač z malim zadovoljni!
Zanimivo; niti v Oslu, še manj pa v Luksemburgu, se niso hoteli zgledovati po Bohinju. Bohinj pa še manj po njiju. Pa ne le Bohinj, še v marsikaterem drugem slovenskem mestu, kjer se draga plačljiva makadamska parkirišča širijo kot koronavirus, se ne želijo zgledovati po Oslu in Luksemburgu.
Se zdi, da pač nihče nima jajc, da bi naredil kaj takega kot Skandinavci ali oblast v vélikem vójvodstvu. Če pa jih nemara imajo, jih pa resnično dobro skrivajo. In za to še mastno zaračunavajo; od pol evra in več na uro. Tudi pozimi!
